Mislim, da bi bilo dobro, če bi v TEŠ 6 vrgli vse odpadke, ki se nabirajo v smetarskih službah. Glede na to, da se cena energije zvišuje in ker se tudi cena izvoza smeti zvišuje.... TEŠ ima dobre filtre in bi brez težav brez hujšega onesnaženja pokuril odpadke iz vulkanizerskih delavnic. V čem je razlika za okolje, če se isto naredi v Aziji ali v Afriki?
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ker pojem ''smetarske službe'' pripravljavcu odgovora ni znan, predvidevamo, da se vprašanje nanaša na komunalne odpadke, ki se zbirajo v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
Zakon o varstvu okolja med obvezne državne javne službe varstva okolja uvršča sežiganje komunalnih odpadkov. Predmet omenjene gospodarske javne službe je sežiganje gorljivih (njihova kurilna vrednost presega mejo, ki je še dopustna za odlaganje na odlagališčih odpadkov) komunalnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in nastanejo pri mehanski obdelavi komunalnih odpadkov v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov.
Delovanje naprave v kateri se sežig lahko izvaja ureja Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov (Uradni list RS, št. 8/16, 116/21 in 44/22 – ZVO-2) , ki določa:
Poleg tega je treba upoštevati da mora, skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) upravljavec naprave ki povzroča industrijske emisije (kar taka naprava vsekakor je), v zvezi z obratovanjem naprave zagotoviti uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, predpisanih v zaključkih o BAT ali v referenčnih dokumentih BAT, razen glede mejnih vrednosti, če gre za referenčni dokument BAT, ki je bil objavljen pred 6. januarjem 2011, če zaključki o BAT še niso izdani, pri čemer se v primerih, ko je področje uporabe zaključkov o BAT ožje ali širše od področja dejavnosti in naprav iz predpisa iz tretjega odstavka 110. člena tega zakona, zagotovi uporaba zaključkov o BAT na način, kot ga definirajo posamezni zaključki o BAT.
Umeščanje v prostor je predmet Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). V skladu z ZUreP-3 gre za ureditev državnega pomena, kar pomeni, da se zanjo izdela državni prostorski načrt (DPN).
Kadar je prostorske ureditve državnega pomena zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni, se lahko po pooblastilu ministrstva določi, da lahko lokalna skupnost v imenu ministrstva načrtuje ureditev državnega pomena. Postopek načrtovanja prostorskih ureditev skupnega pomena ureja 90. člen ZUReP-3.
ZUREP-3 prav tako določa, da se v postopku priprave DPN vedno izvede celovita presoja vplivov na okolje (CPVO). Za CPVO je treba izdelati Okoljsko poročilo (dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se DPN nanaša), ki se skupaj z DPN razgrne za javnost – ko javnost torej lahko podaja pripombe in predloge. Zainteresirani javnosti se omogoča sodelovanje, podaja pripomb in predlogov skozi ves postopek sprejemanja prostorskega akta.
Sežig omenjenih odpadkov v napravi TEŠ 6 bi bil torej možen, če upravljavec naprave za sežig pridobi okoljevarstveno dovoljenje za sežig teh vrst odpadkov ter pridobi koncesijo za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov.