:Svet zavoda kot pritožni organ zaposlenih in uporabnikov storitev
Temelj
Najvišji organ odločanja v javnem zavodu je svet zavoda. To je primerljiv organ kot nadzorni odbor v gospodarski družbi. V svetu zavoda so predstavniki zainteresiranih javnosti, predstavniki uporabnikov storitev, predstavniki resornih ministrstev in predstavniki zaposlenih.
Organ druge stopnje po zakonu
V skladu z ZOFVI - Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil objavljen v Ur.l. RS, št. 12/1996 s popravki in odločbami Ustavnega sodišča, je v 48. členu med pristojnosti sveta določeno, da svet javnega zavoda odloča tudi o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja.
To določilo velja po derogacijskem načelu višje pravne norme za vse javne vrtce, javne osnovne šole, javne srednje šole in gimnazije, javne višje šole in javne dijaške domove. Mnogi javni zavodi in druge asociacije, kot so skladi, agencije, fakultete imajo določilo v statutu o tem, da je najvišja kolektivna institucija (svet zavoda) tudi drugostopenjski pritožni organ. Temu sledi tudi evropska pravna praksa, skladno s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice. To se lahko eksplicitno zazna s primera (case 80) Campbell in Fell proti Veliki Britaniji iz leta 1984. in tudi primer ga. Airey proti Irski, ki kaže na to, da mora država kot institucija pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva zagotoviti normalno in primerljivo število možnosti. Na ta način se zagovtovi tudi preglednejše izhodišče za izčrpanje vseh pravnih sredstev.
Druga stopnja ni mogoča
Med vsemi naštetimi asociacijami izpade nekaj javno pravnih institucij, kjer to določilo zaradi ne eksplicitne navedbe v pravnih normah ne velja. Pritožbe delavcev se tam umikajo brez pojasnila ali pa jih zavračajo z obrazložitvijo, da je za njih pritožni organ sodišče prve stopnje oziroma delovno in socialno sodišče ne pa svet zavoda.
Pritožniki se zaradi šikaniranja, zlorabe položaja, malomarnega dela, odtujevanj zasebne in javne lastnine, neenakopravne obravnave ali ignoriranja tako nimajo možnosti pritožiti na svet zavoda. Ker je znana tudi zasedenost naših sodišč in s tem povezano sojenje v nerazumno dolgem času, ki mu sledijo tudi pobude o tem naj se ljudje ne pritožujejo za minorne zadeve (kar je po drugi strani tudi sporočilo, da naj molče trpijo in prenašajo nepravilnosti) se tako ustvarja vtis kako je v javni instituciji vse v reduvse v redu. A pogosto ni, ker se kot vemo resnica spozna, le če se sliši obe plati zvona. Z odtujitvijo pravice do pritožbe na svetu zavoda se tako itudi del tolikokrat omenjene transparentnosti.
Članom najvišjega organa odločanja (svetu zavoda) se tako enostransko predstavlja, da je v instituciji javne uprave vse urejeno in teče v najlepšem redu. Po tem p(ko je ponavadi že pozno) pa iz medijev prebredemo kako posluje tak organ, kjer se pišejo kazenske prijave, ugotovitve o ne transparentni porabi davkoplačevalskega denarja, privilegijih nosilcev javnih pooblastil, mobinga delavcev in uporabnikov storitev.
Člani sveta bi ob večjem številu pritožb kanalu ugotovili, da v zavodu ali drugi asociaciji ni vse tako, ko jim predstavlja vodstvo, če bi obravnavali pet ali deset pritožb delavcev letno. Verjetno bi s tam odpadle tudi visoke nagrade vodstvenim delavcem za „odlično“ vodenje zavoda.
Načelo enakosti pred zakonom
S stanjem, ko večina delavcev ima možnost pritožbe na svet zavoda ali druge asociacije, manjšina pa ne, je kršeno tudi ustavno načelo enakosti. Moj predlog ne temelji le na abstraktnih načelih. Imam pravni interes, ki izhaja iz osebnih interakcij kot tudi z opazovanjem dogajanja v enem od takšnih zavodov, kjer se.
-
materialne koristi posameznikom prodaja po simbolnih cenah ali kar poklanja
-
velike materialna vlaganja izvede mimo sistema javnih naročil
-
razpolaga z zasebno lastnino zaposlenih
-
ovira zaposlene pri uveljavljanju osnovnih človekovih pravic, itd.
V odgovoru mi ni potrebno predstavljati zastarelosti zakona o javnih zavodih in njegove skorajšnje novelacije. To mi je znano in tudi vem, da iz te moke še dolgo ne bo kruha.