19. 12. 2022
Odziv Ministrstva za pravosodje
Na Ministrstvu za pravosodje smo preučili vsebino vašega predloga in vam pošiljamo svoj odziv v delu, v katerem se nanaša na področje pravosodja. Zakonodaja, natančneje Zakon o sodiščih (ZS) v 13. členu določa, da mora sodišče po uradni dolžnosti pridobiti za sodni postopek potrebne sodbe in sklepe sodišč ter odločitve državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki jih navajajo oziroma katerih pridobitev predlagajo stranke sodnih postopkov in se nanašajo nanje oziroma na njihovo zadevo. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo sodiščem oziroma državnim organom ali nosilcem javnih pooblastil, ki jih določi sodišče pri izvajanju svojih pristojnosti, v kar najkrajšem roku in brezplačno predložiti zahtevane odločitve. Sodišče ima pravico zahtevati podatke tudi od drugih pravnih oseb in posameznikov, za katere meni, da z njimi razpolagajo, razen če zakon določa pridobitev podatkov le na podlagi sodne odločbe ali da gre za zaupno razmerje. Upravljavci podatkov ali zbirk podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev za odločanje v postopkih iz svoje pristojnosti, morajo posredovati zahtevane podatke sodiščem brezplačno in nemudoma, najpozneje pa v osmih dneh. Če se ti podatki v javnem sektorju ali osebah javnega prava obdelujejo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do njih, imajo sodišča pravico do neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa, ki ga vključno z omogočanjem ustreznega prenosa podatkov zagotovi upravljavec evidenc, registrov ali javnih knjig. Sodišče lahko te podatke iz zbirk pregleduje, jih kopira, prepiše ali izpiše ter naprej obdeluje v postopkih, v katerih izpolnjuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti.
Poleg ZS, ki na splošno ureja dostopanje sodišč do podatkov, navedeno urejajo tudi drugi zakoni glede na posebnosti področja. Primeroma jih navajamo v nadaljevanju:
Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki ureja pravico do brezplačne pravne pomoči, določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja na način, da pristojni organi po uradni dolžnosti pridobijo za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopajo pristojni organi brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb (prvi odstavek 20. člena ZBPP).
Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki med drugim ureja oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks, podobno kot ZBPP določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov v postopku odločanja o strankinem predlogu za taksne ugodnosti ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov prav tako dostopa sodišče brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb (peti odstavek 12.a člena ZST-1).
Zapuščinski postopek se v skladu z Zakonom o dedovanju (ZD) uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega. Do tega podatka pride sodišče na podlagi smrtovnice, ki jo sestavi matičar na podlagi podatkov iz matičnega registra in centralnega registra prebivalcev, centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev in podatkov, ki jih dajo pokojnikovi družinski člani ali osebe, s katerimi je pokojnik živel. Če matičar ne more dobiti podatkov za smrtovnico, pošlje smrtovnico samo s tistimi podatki, s katerimi razpolaga, ter navede vzroke, zakaj ni mogel smrtovnice sestaviti v celoti, in podatke, ki utegnejo biti sodišču koristni, da najde dediče in pokojnikovo premoženje. Če zapuščinsko sodišče dobi nepopolno smrtovnico ali samo izpisek iz matične knjige umrlih, glede na okoliščine sámo sestavi smrtovnico pri sodišču ali odredi, naj jo sestavi delavec sodišča zunaj sodišča, ali pa naroči matičarju, da jo sestavi ali dopolni. Zapuščinsko sodišče se ne more zanesti na nepopolno izpolnjeno smrtovnico, ampak se mora, na primer, o tem, kdo so dediči zapustnika, po uradni dolžnosti prepričati s poizvedbo v matični rojstni knjigi.
Glede na zgoraj navedeno pobuda predlagatelja ni primerna za nadaljnjo obravnavo, saj veljavna zakonodaja že sedaj omogoča dostopanje sodišč do podatkov, ki jih v svojih evidencah vodijo drugi organi.
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s pridobivanjem podatkov v upravnih postopkih, Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb, v nadaljnjem besedilu: ZUP) v četrtem odstavku 66. člena med drugim določa, da »v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil.« Organ v tem primeru namreč ravna po 139. členu tega zakona, ki določa, da si uradna oseba, ki vodi postopek, preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug organ. Nadalje isti zakon določa, da če uradne evidence »ne vodi organ, ki je pristojen za odločanje, je dolžan od pristojnega organa podatke brezplačno zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge.« Zaprošeni organ pa je dolžan te podatke posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno.
Edina izjema za uporabo tega pravila je, ko »stranka v skladu z zakonom izjavi, da prepoveduje organu, da si po uradni dolžnosti pridobi njene osebne podatke iz uradnih evidenc oziroma da želi te podatke pridobiti sama.«
Takšna ureditev ZUP je veljavna že od leta 2006, saj je bilo takšno pravilo objavljeno že kot prvotno besedilo ZUP (Uradni list RS, št. 24/06). Posledično menimo, da je ureditev področja primerna, istočasno pa Ministrstvo za javno upravo tovrstno ravnanje spodbuja tako pri posredovanju pojasnil o veljavnosti predpisov (ZUP), kot tudi pri izvajanju inšpekcijskih postopkov v okviru svojega organa v sestani – Inšpektorata za javno sektor.
Ne glede na navedeno, Ministrstvo za javno vlaga napore v zagotavljanje čim več informacijskih rešitev, ki bi olajšale pridobivanje podatkov neposredno iz uradnih evidenc v postopkih, v katerih se izkaže, da je takšno pridobivanje podatkov smiselno. Takšno povezovanje evidenc je povezano z različnimi pristojnostmi različnih resorjev in je pri organih javnega sektorja zaradi varstva osebnih podatkov povezano tudi z vzpostavljanjem ustreznih pravnih podlag.
Med tehničnimi rešitvami, ki izredno pripomorejo k pospeševanju pridobivanja podatkov in se v zadnjih letih najbolj razvijajo, je državni portal eUprava, ki po svoji zasnovi ponuja strankam tudi izredno velik nadzor nad pridobivanjem in posredovanjem podatkov. Takšen nadzor je pomemben tudi z vidika varstva osebnih podatkov, ki mu na Ministrstvu za javno upravo namenjamo veliko pozornosti. Tako državni portal eUprava posameznikom pred posredovanjem vloge omogoči elektronsko seznanitev s podatki, ki se nahajajo v mnogih uradnih evidencah, in jim tudi prepušča odločitev o tem, ali jih bodo posredovali organu, ki naj bi vodil postopek.
Tako uradnim osebam zagotavljamo pravne in tehnične možnosti za hitro pridobivanje podatkov. Posledično v zvezi s konkretnim predlogom lahko ugotovimo le, da gre pri morebitnem počasnem pridobivanju podatkov za posamezne in ne sistemske težave, zato jih sistemsko tudi ni mogoče (več) naslavljati. Vsekakor pa morebitna opozorila o neupoštevanju določil ZUP obravnavamo v okviru opravljanja nalog, ki so v naši pristojnosti.