19. 12. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pravna podlaga za izvajanje osebnega dopolnilnega dela ( v nadaljevanju: ODD) in vseh postopkov v zvezi z njim je določena v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT, 43/19 in 121/21 – ZJN – 3B; v nadaljevanju: ZPDZC-1) ter na podlagi tega zakona izdanem Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/14 in 56/22; v nadaljevanju: Pravilnik).
ZPDZC-1 in Pravilnik delita dela, ki se lahko opravljajo kot ODD, na dve osnovni skupini (odvisno od vrste dela in od tega, kdo ima obveznost nakupa vrednotnice). Pravilnik v okviru teh dveh skupin natančno določa vrste del, ki se znotraj posamezne skupine lahko opravljajo kot ODD.
Sam zakon torej ne določa natančno vseh možnih vrst ODD, pač pa vrste ODD našteva povečini primeroma. Zakon poleg tega določa pogoje, pod katerimi se lahko opravlja ODD, ter določa osnove postopka priglasitve ODD ter plačevanja prispevka za ODD.
ZPDZC-1 v 1. odstavku 12. člena tako določa, da se za ODD šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače in da so ta dela določena v podzakonskem aktu iz 16. člena tega zakona. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko A:
- občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
- občasna pomoč pri kmetijskih delih;
- občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
- občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
- občasno prevajanje ali lektoriranje;
- občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
- občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi drugi odstavek 12. člena ZPDZC-1, ki določa, da se dela iz točke A, Priloge 1 lahko opravljajo pod pogojem, da se ne opravljajo za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.
V drugo skupino, v okviru katere ima obveznost nakupa vrednotnic izvajalec storitve in se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, pa sodijo dela, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in jih prodaja ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko B:
- izdeluje, prodaja in prikazuje izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju;
- izdeluje izdelke, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali pa po pretežno tradicionalnih postopkih, jih popravlja in prodaja;
- nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča v njihovi osnovni obliki;
- melje žito, žge apno ali oglje na tradicionalen način in prodaja.
Namen določb, ki ODD vključujejo med izjeme, ki se ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno je, da se v omejenem obsegu iz dela na črno izvzamejo posamezna delovna opravila, ki se opravljajo v manjšem obsegu in jih opravljajo fizične osebe osebno. V ozadju je bila ideja, da se v tej obliki opravljajo dela, ki ekonomsko niso zanimiva za opravljanje v obliki rednega dela oz. drugi statusni obliki. Ključno izhodišče je, da ODD ne predstavlja oblike zaposlitve pri delodajalcu, ampak je za ODD bistveno, da posameznik sam opravlja priglašena dela v okviru ODD.
Vrsta del, ki se lahko opravljajo preko ODD, je temeljito proučen in omejen, tako po vsebini del, časovnosti (občasnost) kot po višini prihodkov. MDDSZ morebitne predloge oziroma pobude, ki jih prejme v zvezi s širitvijo seznama del, ki se lahko opravljajo preko ODD, vsakokratno temeljito prouči ter se o predlogih medresorsko posvetuje.
Predlog, da se delo preko interneta oz. konkretneje prodaja različnih digitalnih datotek (npr.: predloge za socialna omrežja) morebiti uvrsti na seznam del, ki se lahko opravljajo v okviru ODD, glede na predhodno navedeno po našem mnenju ni primeren, saj niti ni natančno definiran iz vidika opisa oz. vsebine del, ki bi se lahko opravljala preko ODD. ZPDZC-1 niti Pravilnik pa že sedaj ne določata načina prodaje izdelkov, ki so narejeni na podlagi ODD.
Na splošno bi glede podlage za opravljanje dela želeli dodati, da mora za zakonito opravljanje dela obstajati pravna podlaga, na podlagi katere se takšno delo lahko tudi opravlja. Poleg pogodb o zaposlitvi se kot pravne podlage za opravljanje različnih oblik dela uporabljajo avtorska in podjemna pogodba, pogodba o poslovodenju, osebno dopolnilno delo, študentska napotnica, začasno in občasno delo upokojencev, pripravništvo, s.p. in ostale pravno urejene oblike. Pri izbiri pravne podlage za delo oziroma izvajanje dejavnosti je potrebno upoštevati naravo dela oziroma dejavnosti. Hkrati pa je potrebno upoštevati tudi (specifične) pogoje za opravljanje določenega dela oziroma dejavnosti.
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s poenostavljeno obdavčitvijo dohodkov iz opravljanja dejavnosti je treba izpostaviti možnost določanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je bil uveden z namenom administrativne razbremenitve malih poslovnih subjektov pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. Podrobnejše informacije v zvezi s sistemom normiranih odhodkov so na spletni strani Finančne uprave RS na naslednji povezavi: https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/Brosura_o_dohodku_iz_dejavnosti.doc