Predlagam da namesto firm vplačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno banka

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo prejeli dopis, posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, v katerem avtor predlaga, da se del bruto plače, ki je namenjen za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prenese v neto plačo, vplačevanje prispevkov pa naj namesto podjetij prevzamejo banke, pri kateri imajo zavarovanci odprte račune. Ta del plače bi bil za lastnika računa blokiran in bi ga bilo mogoče porabiti zgolj za plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Meni, da bi se na ta način odpravila negotovost zavarovancev, ki sedaj ne vedo ali so zavarovani ter ali jim delodajalec redno poravnava prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevke za zdravstveno zavarovanje.

Zahvaljujmo se vam za izraženo mnenje in hkrati tudi za predlagane načine odpravljanja težav pri plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Hkrati pojasnjujemo, da se Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaveda težav, ki jih za delavca prinaša neplačevanje prispevkov ter nezmožnost kontrole delavcev nad plačilom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero so se v preteklosti spopadali posamezniki, zaradi česar se je v lanskem letu pri Davčni upravi Republike Slovenije vzpostavil sistem, ki posameznikom omogoča vpogled nad plačevanjem prispevkov in s tem tudi vsakomesečno kontrolo. 21. člen Zakona o davčnem postopku namreč določa, da davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba. Preko sistema eDavki so na voljo podatki o obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja vključno s podatkom o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede na zapisano tako menimo, da je od leta 2010 dalje vzpostavljen primeren sistem, na podlagi katerega lahko posamezniki spremljajo plačilo prispevkov za socialno varnost, kar pomeni, da iz vidika nadzora posameznika nad plačilom/neplačilom prispevkov ni potrebe po novem sistemu oziroma po spremembi vplačnika prispevkov.

Hkrati pojasnjujemo, da je sprememba vplačnika na način, kot je to predlagano, povezana tudi z dodatnimi stroški. Banke so namreč pravne osebe zasebnega prava, ki jih ni mogoče zavezovati za opravljanje storitev, ki bi bile za uporabnika brezplačne. Zapisano pomeni, da bi sprememba vplačnika v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja bila povezana z dodatnimi stroški uporabnikov, saj bi banka uporabniku svoje storitve tudi zaračunavala. Sistem vzpostavljen na predlagan način pa na drugi strani ne bi prinašal konkretnih koristi, saj že v skladu s sedanjo zakonodajo in vzpostavljenimi sistemi posamezniki lahko sproti preverjajo plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz delovnega razmerja. Ravno tako menimo, da se s spremembo vplačnika v sistem obveznega pokojninskega zavarovanje delodajalca ne bi prisililo v večjo disciplino pri plačilu prispevkov, h kateri stremi država, ki je s tem namenom z novo davčno zakonodajo tudi ukinila možnost odloga plačila in obročnega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Odgovor Ministrstva za finance

S strani vašega urada je Ministrstvo za finance v presojo prejelo pobudo, glede spremembe vplačevanja prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Ministrstvo za finance se ne strinja s predlogom, da se tisti delež bruto plače, ki je namenjen za pokojninsko in zdravstveno blagajno prinese v neto del plače, da bo imel vsak posameznik nadzor nad vplačevanjem v pokojninsko in zdravstveno blagajno in da vplačevanje v pokojninsko in zdravstveno blagajno namesto podjetij prevzamejo banke pri kateri imamo odprt bančni račun, da se ne bodo vsak mesec spraševali ali je njihov delodajalec poravnal vse obveznosti do njih in jih ne bo strah, če so zavarovani in če se bodo sploh lahko upokojili tedaj, kot je to predvideno. In da bi bil ta del plače blokiran za lastnika računa in bi bil izključno namenjen za pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Odgovornosti oziroma vplačevanje prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno ni primerno naložiti zgolj na banke zaradi dveh razlogov:

Z davčnega vidika Ministrstvo za finance pojasnjuje naslednje:

Način plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer nezaposlenosti in zavarovanje za starševsko varstvo) je določen s področnimi zakoni, Zakonom o prispevkih za socialno varnost in Zakonom o davčnem postopku.

Če je zavarovanec oseba v delovnem razmerju, plačuje prispevke iz svoje plače (bruto) in drugih dohodkov. Delodajalec je dolžan za zavarovanca izračunati znesek prispevka, ga odtegniti iz njegovih dohodkov in ga vplačati prejemnikom prispevkov (ZPIZS, ZZZS, državni proračun). Z namenom seznanjenosti posameznika nad vplačevanjem v pokojninsko in zdravstveno blagajno pojasnjujemo, da lahko davčni organ v skladu z 21. členom Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo (v nadaljnjem besedilu: prispevki za socialno varnost), ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba.

Prav tako lahko vsaka zaposlena fizična oseba preko portala eDavki z neposrednim elektronskim vpogledom v podatke o stanju plačil prispevkov za socialno varnost sproti preverja, ali njen delodajalec izpolnjuje svoje obveznosti iz naslova obračunanih in plačanih prispevkov za socialno varnost.

Glavne naloge davčne službe, ki jo opravlja Davčna uprava RS (v nadaljevanju: DURS), so v skladu z Zakonom o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07-ZDS-1-UPB2, 40/09 in 3/11; v nadaljnjem besedilu: ZDS-1) pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev (pobiranje davkov v skladu z ZDavP-2 pomeni obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov), opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju, ter preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.

DURS tako v skladu z veljavno zakonodajo opravlja tudi nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost. V davčnem nadzoru davčni organ preverja, ali davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, v konkretnem primeru obračunavajo in plačujejo prispevke za socialno varnost. Davčni nadzor obsega davčni nadzor davčnih obračunov, ki se opravlja v prostorih davčnega organa, davčni inšpekcijski nadzor, ki obsega nadzor vseh ali določenih področij poslovanja oziroma vseh vrst davkov za eno ali več davčnih obdobij, in davčno preiskavo, ki se uvede, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerimi so bili kršeni predpisi o obdavčenju, ali zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po zakonu, za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav. V kolikor v postopku davčnega nadzora davčni organ ugotovi, da zavezanec za prispevke le-teh ni pravilno obračunal in plačal, ga najprej opozori, da predloži popravek obračuna. Če zavezanec tega ne stori, se v skladu z zakonskimi pristojnostmi zavezancu z odmerno odločbo naloži plačilo premalo obračunanih prispevkov. Če zavezanec obračunanih prispevkov ne plača v zakonskem roku, davčni organ začne postopek davčne izvršbe.

V skladu z določbami ZDavP-2 lahko davčni organ zahteva zavarovanje davčnega dolga, in sicer že pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev davčnega obračuna (zavarovanje izpolnitve davčnega dolga), kot tudi v primeru odloga oziroma obročnega plačila davčne obveznosti, če utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja lahko davčni organ sodišču ali preko pristojnega državnega pravobranilstva predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika v družbi. S tem je davčnemu organu dana možnost, da doseže stvarnopravno zavarovanje že po izvršljivosti izvršilnega naslova, ne da bi bilo potrebno pred tem opraviti kakršno koli dejanje davčne izvršbe.

DURS o ugotovljenih nepravilnostih redno obvešča tudi Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Inšpektorat za delo, poleg tega pa ob ugotovljenih nepravilnostih v zvezi z delovnopravnimi predpisi tudi sam na podlagi zakonskih pooblastil ustrezno ukrepa. Če ima ravnanje zavezanca znake prekrška, DURS izvede postopek o prekršku, če pa ima ravnanje zavezanca znake kaznivega dejanja, DURS skladno z določilom prvega odstavka 145. člena Zakona o kazenskem postopku posreduje kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo oziroma naznanilo na policijo.

Davčni organ začne davčno izvršbo, če zavezanec za davek v zakonsko določenem roku ni plačal davka. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta ali omejena iz davčne izvršbe. S sklepom o davčni izvršbi lahko davčni organ zarubi dolžnikove denarne prejemke, njegova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, terjatve, vrednostne papirje ali premično premoženje. Če dolga ni mogoče izterjati iz navedenih sredstev, lahko sodišče na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, opravi davčno izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje in delež družbenika v družbi ter iz premoženjskih pravic.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, Ministrstvo za finance meni, da ni potrebe po spremembi sistema pobiranja prispevkov za socialno varnost, ker veljavna zakonodaja daje zadostno podlago za ustrezno ukrepanje pristojnih organov v primeru, če plačnik davka ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost, delavec pa ima možnost po sprotnem preverjanju, ali delodajalec zanj plačuje prispevke. Nadalje je stališče Ministrstva za finance, da bi bil nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov, kot je predlagan, administrativno zahtevnejši tudi za samega zavarovanca, ker kot razumemo predlog, naj bi se obveznost za plačilo prispevkov prenesla neposredno na samega zavarovanca.