Pozitivne spodbude za recikliranje in ločevanje odpadkov

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Ena od ustavnih pravic je tudi pravica do čistega okolja, zato je ravnanje s komunalnimi odpadki, kamor sodijo odpadki iz gospodinjstev, z Zakonom o varstvu okolja določeno kot ena od obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Zakon o gospodarskih javnih službah pa določa, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna. V skladu z ustavno zagotovljeno lokalno samoupravo imajo občine izvirno ustavno pooblastilo, da samostojno opravljajo zadeve lokalnega pomena, ki jih določijo s splošnimi akti občine ali so določene z zakonom. Vlada predpiše najmanjši obseg in način ravnanja s komunalnimi odpadki, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, občina pa mora poskrbeti tako za normativne kot tudi materialne pogoje izvajanja javne službe, seveda pa občinski predpisi ne smejo biti v nasprotju z zakoni, ki urejajo to področje. Po drugi strani občinski organi znotraj zakonsko opredeljenega okvira oziroma pooblastil samostojno odločajo o tem, kakšne odločitve bodo sprejeli glede posameznih vprašanj izvajanja javne službe, ki zakonsko niso urejena. Trenutno je v pripravi predpis, ki bo urejal ravnanje s komunalnimi odpadki. Ločeno zbiranje odpadkov je osnova za uspešno recikliranje. Vendar pa vseh ločeno zbranih odpadkov ni mogoče reciklirati, mnoge je treba predelati ali odstraniti, pri čemer je odlaganje (kot eden od postopkov odstranjevanja odpadkov) ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov prepovedano. Zato vsi ločeno zbrani odpadki nimajo pozitivne vrednosti, zagotavljanje nadaljnjega ravnanja z nekaterimi ločeno zbranimi odpadki predstavlja za izvajalca javne službe tudi strošek. Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora odpadke prevzeti po isti, v naprej določeni ceni, ne glede na trenutno vrednost materiala v prevzetih odpadkih, kar pa za druge zbiralce odpadkov ne velja. Tak sistem onemogoča, da za določen komunalni odpadek ne bi bil (v nekem časovnem obdobju) zainteresiran noben zbiralec, predelovalec ali odstranjevalec odpadkov. Zakon o varstvu okolja tudi omogoča, da Vlada določi primere in pogoje, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbuja ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava. Veljavnih je že kar nekaj takšnih predpisov, ki urejajo področje odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, odpadnih baterij, odpadnih zdravil, odpadnih nagrobnih sveč. V ceni teh izdelkov je vračunan tudi strošek ravnanja s temi odpadki, razen stroškov ločenega zbiranja, ki jih nosi izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Nekatere od naštetih odpadkov se lahko pod določenimi pogoji vrača tudi na prodajnih mestih (npr. odpadne baterije, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadna zdravila), vse pa izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Ministrstvo za okolje si prizadeva, da bi se čim več odpadkov ločeno zbiralo. Z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je določeno, katere komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati. Od 1. julija dalje je obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev, v omenjenem predlogu predpisa o ravnanju s komunalnimi odpadki pa se med drugim predlaga še zmanjšanje frekvence odvoza in volumna zabojnika za mešane komunalne odpadke in olajšanje ločenega zbiranja za gospodinjstva z možnostjo uvedbe pobiranja odpadne embalaže in odpadnega papirja po sistemu »od vrat do vrat«. Določeni so tudi prekrški. Namen predpisanih kazni je, da so učinkovite in sorazmerne, predvsem pa odvračilne.