28. 11. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma bi tako z vidika pokojninske in invalidske zakonodaje želeli izpostaviti, da upokojitev ob izpolnjevanju upokojitvenih pogojev ni obvezna, temveč je odločitev o upokojitvi odvisna izključno od osebne presoje zavarovanca. Izpolnitev pogojev za upokojitev sama po sebi (razen v izjemnih, zakonsko določenih primerih) tako ne more biti vzrok za prenehanje opravljanja dela oz. dejavnosti.
Na tem mestu dodatno pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na prenehanje pogodbe o zaposlitvi sledi mednarodni ureditvi. V 77. členu citiranega zakona so našteti posamezni načini, na podlagi katerih lahko preneha pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje. Poudariti velja, da so načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko določeni le z zakonom.
V skladu s 77. členom ZDR-1 pogodba o zaposlitvi tako lahko preneha veljati:
- s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
- s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
- s sporazumom,
- z redno ali izredno odpovedjo,
- s sodbo sodišča,
- po samem zakonu, v primerih, ki jih določa zakon,
- v drugih primerih, ki jih določa zakon.
ZDR-1 v 90. členu našteva tudi okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo biti utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To so absolutno neutemeljeni odpovedni razlogi. Deveta alineja 90. člena določa primere varstva delavcev pred diskriminacijo pri odpovedi, in sicer je med drugim določeno, da se kot neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi šteje starost delavca.
Dodati je treba še, da mora za vsako odpoved s strani delodajalca obstajati resen, utemeljen razlog, ki opravičuje odpoved, ti razlogi pa se lahko vežejo bodisi na osebni razlog, ki je v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca, bodisi na ekonomski razlog (poslovni razlog) v zvezi z operativnimi potrebami podjetja. Upoštevajoč obrazloženo bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanje, ki ne bi temeljilo na obstoju resnega in utemeljenega razloga, temveč na izpolnjevanju določenih pogojev (vezanih npr. na starost ali na uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja) v nasprotju s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 185, Evropsko socialno listino (spremenjeno) in ZDR-1.
Ukrep, kot ga predlaga avtor, bi bil sporen z vidika ustavne pravice svobode dela ter nesprejemljiv z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja in z vidika ukrepov na področju trga dela, katerih cilj je podaljševanje delovne aktivnosti starejših. Takšen predlog namreč nasprotuje temeljnim ciljem tako obstoječega kot tudi predvidenega prihodnjega pokojninskega sistema, ki so v zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema ter hkratnemu ohranjanju primerne višine pokojnin.
Ukrepi za podaljševanje delovne aktivnosti in posledično za dvig dejanske upokojitvene starosti so še posebej pomembni v luči aktualnih demografskih sprememb in zmožnosti zagotavljanja vzdržnega pokojninskega sistema in primernih pokojnin v bodoče. Pokojninski sistem je namreč v neposredni povezavi z demografsko strukturo prebivalstva, ki na dolgi rok odraža število potencialnih vplačnikov v sistem, po drugi strani pa število potencialnih prejemnikov. Slovenija se bo v prihajajočih desetletjih zaradi staranja prebivalstva in neugodnih demografskih trendov ter posledično zmanjšanja trga delovne sile soočila z izzivom, kako zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost sistema. Te problematike seveda ni mogoče rešiti zgolj na način pospešenega in večjega zaposlovanja mladih na mesta, ki bi se izpraznila z odhodom posameznikov v pokoj. Z vidika delovanja pokojninskega sistema in zaposlovanja mladih se je namreč treba zavedati, da je argument, da ostajanje starejših v delovni aktivnosti pomeni manj delovnih mest za mlade, zavajajoč in ne drži. Izpraznjeno delovno mesto starejšega delavca, ki se je upokojil, namreč še ne pomeni tudi prostega delovnega mesta za mladega. V teoriji se ta pojav imenuje starostno zaposlitveni paradoks, ki se ustvarja zaradi zmanjševanja števila delovno sposobnega prebivalstva in povečevanja deleža starega prebivalstva, v realnosti pa se kaže predvsem v tem, da države, kjer je ugotovljena visoka stopnja zaposlenosti starejših beležijo tudi precej visoko stopnjo zaposlenosti mladih.
Želeli bi torej poudariti, da podaljševanje delovne aktivnosti starejših oseb ni v povezavi s problematiko brezposelnosti mladih. Ob upoštevanju, da je slovenska delovna sila stara le v razmerju do upokojitvene starosti, ne pa tudi glede na podaljšano pričakovano trajanje življenja, so spremembe v starostni strukturi delovne sile tudi posledica vse poznejšega vstopanja mladih na trg delovne sile in podaljševanja trajanja študijskega obdobja, kar pomeni dvojni primanjkljaj v pokojninski blagajni - na eni strani zaradi zmanjševanja števila zavarovancev, na drugi strani pa zaradi daljšega prejemanja pravic ob krajšem obdobju vključenosti v sistem.
Sistem obveznega zavarovanja bi bilo zato potrebno prilagoditi na način, da se vanj vključi čim več delovno sposobnega prebivalstva, po drugi strani pa mora biti pokojninski sistem pravičen do vseh generacij, med drugim tudi do bodočih prejemnikov pokojnin, ki s prispevki zagotavljajo pokojnine sedanjim upokojencem. Ker se v prihodnje pričakuje podaljšanje trajanja živetja ter številčno močno povečanje pasivne generacije, za katero pokojninske odhodke plačujejo delovno aktivni, bi pričakovane ekonomske posledice čedalje daljšega življenja tako na eni strani mogoče omiliti s podaljševanjem delovne aktivnosti in z usmerjenim vključevanjem starejših v družbeno-ekonomsko življenje, na drugi strani pa z vzbujanjem zaupanja v dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema tudi pri mladih generacijah, ki bo vplivalo na motivacijo za plačevanje prispevkov ter zagotovilo njihovo participacijo v okviru solidarnosti, ki predstavlja temelj dokladnega sistema pokojninskega zavarovanja.
V povezavi z navedenim bi želeli še opozoriti na vedno daljše obdobje prejemanja pokojnine, kar vpliva na javno finančno porabo, saj se je povprečna doba prejemanja pokojnine od leta 2001 do 2021 pri ženskah podaljšala iz 15 let in 11 mesecev v letu 2001 na kar 24 let in 9 mesecev v letu 2021, nekoliko manj pa pri moških, in sicer iz 14 let in 1 meseca na 17 let in 7 mesecev, pri čemer se je dejanska povprečna upokojitvena starost v enakem obdobju pri ženskah dvignila za 6 let, pri moških pa za 3 leta in 4 mesece.
Na koncu bi v zvezi s pripombo avtorja predloga, da so uživalci dela pokojnine pogosto bolniško odsotni, želeli opozoriti, da je zaradi samega namena navedene spodbude, ki je v podaljševanju delovne aktivnosti, izplačilo dela pokojnine omejeno, kadar so zavarovanci delovno neaktivni, ker zaradi bolniške odsotnosti, daljše od 30 delovnih dni, ne delajo.
old.delo.si/novice/varcevalni-ukrepi/odpuscanja-bodo-tudi-v-policiji.html
Oni dam sem iskal zunanjo pomoč za selitev stranke. Ker sem enoosebna firma sem se obrnil na trg dela. Upokojenci so se mi izmikali da so selitve za njih prenaporne. Pri selitvi tudi ne vprašam po izobrazbi ampak pogledam če je fant pri močeh. Po 3 dneh iskanja sem komaj dobil človeka da sta se malo nafitnisirala, spočila in najedla. Ko smo opravili glavnino sem se jima zahvalil in razložil da za nedela ne dobiš plačanega od stranke. Nos do tal in sem delal sam naprej.
Vaš predlog bi bil bolj smisel kot sistem prekarcev da bi veljal tudi za upokojence. Če te ni na delu ni plačila. Odpadle bi bolniške, dopusti in regresi. Je pa to za delodajalce zelo težavno ker ne morejo planirat npr. proizvodnje ali recimo razvoja novega produkta za tržišče. Prosili bi vas za enostavne predloge in bo šlo. Ne pa tako kot dela zdaj golobčkova vlada oz. samo skopucalo v njej, ko praktično stojijo na mestu. Na vladi so že 4 mesce in pol pa je komaj kakšen vzorec njihovega dela za videt.
Kaj točno ste mislili s tem:
/lepim/Ko smo opravili glavnino sem se jima zahvalil in razložil da za nedela ne dobiš plačanega od stranke. Nos do tal in sem delal sam naprej./konec/ ?
Jaz sem razumela tako, da ste glavnino selitve (večji del opravila) naredili skupaj, potem ste jima pa rekli, da ju ne potrebujete več in ju "odpikali" brez plačila.
Sem razumela prav?
Hvala za odgovor.
Drži, glavnino smo opravili skupaj a sta stalno stokala, čakala po nepotrebnem pred kupom škatel, a ko sem ju peljal na malico ni bilo problema, še rok si ne bi umila, tako se to dogaja med drugim, sicer ne vedno.
hm, prejšnja oblast je to počela 2 leti pa razen koruptivnih dejanj in samohvale ni nič videt. Oziroma počasi prihaja na plano negativizem in nebuloze, pa kriminal, napotizem, ki se poskuša zdaj skrivati s kopico predlogov zakonov, pa referendumi...
Predlog je zelo dober, vendar zaradi "diskriminacije" (po vaše naj bi veljal samo za javni sektor, za druge pa ne) verjetno ne bo sprejet. Moralo bi veljati za vse enako.
Diskriminacije?
Navedite morda katero.
Imamo gospodarstvo, javno upravo, upokojence, socialo, študente, dijake, itd....
Javni sektor se napaja iz gospodarskega in posledično bi naj servisirali gospodarski sektor. ( če ne predelaš vsega sam "gospodarstvo" imaš bore malo - beri nič oz. napake, ki jih moraš kasneje popravljat, odpravljat itd...)
V kolikor bi javni sektor dobro opravljal svojo nalogo bi bil posledično višji standard, počrpalo bi se več EU sredstev (ker ne bi rabil za neko priglasitev 10 formularjev in potrkat vsaj na 3 vrata in raziskat pol interneta), zdravstvo ne bi škripalo, naše univerze bi bile cenjene (morda delček javne uprave še deluje v interesu ljudi, a dokler izdelava projekta stane 90% in 10% ostane za realizacijo - so taki projekti sami sebi namen).
Ups, spet sem se malo razpisal. Morda vse ne drži, a v razmislek.
V javni upravi vsekakor. V privat sektorju pa si vsak preračuna ali se mu splača delat ali ne (gospodarstvo) in če ga podjetje potrebuje. V trenutnih negotovih razmerah je tako, da se marsikomu ne splača in ni nujno, da ima izpolnjene pogoje za pokojnino - lahko je tudi med 25 in 40 let star.
Točno. Za oboje enako. Upokojenci naj delajo le, če ni ustreznih mladih. Itak upokojeni tovarniški delavec ali izmučena trgovka, ne moreta več delati, jima telo ne dopusti. Razni direktorčki, profesorji, sodniki, višji javni delavci, pa lepo cuzajo in cuzajo do smrti. Nihče ni nepogrešljiv, tudi oni ne.
Za oboje naj bo enako, javni in privatni sektor.
zakaj enako.
Javni sektor službuje, zasebni proizvaja! Kje je dodana vrednost?