15. 11. 2022
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo meni, da je predlog neutemeljen in neprimeren za nadaljnjo obravnavo, kar pojasnjujemo v nadaljevanju, ob navajanju trenutne ureditve.
Inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, ki se začne po uradni dolžnosti, ko inšpektor v ta namen opravi kakršnokoli dejanje[1]. Prijava je le pobuda, dana inšpekcijskemu organu, da ugotovi, ali bi bil lahko ogrožen javni interes, nikakor pa prijavitelj od inšpektorja ne more zahtevati uvedbe inšpekcijskega postopka. Vendar pa to ne pomeni, da lahko inšpektor odloči v nasprotju z zakonom. Inšpektorji so namreč na podlagi 17. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru[2] posebej odgovorni med drugim tudi, če pri opravljanju nalog nadzora opustijo izvršitev nalog oziroma ne sprejmejo ustreznih ukrepov, ki jih skladno z zakonom morajo izvršiti oziroma sprejeti in če ne podajo prijave oziroma ne obvestijo pristojnih organov o kršitvah zakonov ali drugih predpisov, ki so jih ugotovili pri izvrševanju nalog inšpekcijskega nadzora.
Disciplinski postopek pa se vodi v skladu z določbo drugega odstavka 85. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih[3], in sicer se v postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo), razen določb o odvzemu položaja oziroma razrešitve s položaja, razrešitve naziva in imenovanja v eno stopnjo nižji naziv in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Disciplinski postopki se tako vodijo v okviru inšpekcijskega organa, za zakonitost izvedbe pa je odgovoren predstojnik.
Nadalje pojasnjujemo, da položaj, pristojnosti, organizacijo in sestavo Sodnega sveta Republike Slovenije (v nadaljevanju: sodni svet), postopek in pogoje za izvolitev članic oziroma članov sodnega sveta, trajanje njihovega mandata, prenehanje funkcije in druga vprašanja, povezana z delovanjem sodnega sveta, ureja poseben zakon – Zakon o sodnem svetu[4]. Pristojnosti sodnega sveta so določene v 23. členu navedenega zakona in se nanašajo na sodno vejo oblasti. Inšpekcijski organi pa so del izvršilne oblasti, zato sodni svet ne more predlagati predstojnika takega nadzornega organa, kot je predlagano, saj bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom delitve oblasti.
V zvezi s hitrostjo obravnavanja posameznih zadev pojasnjujemo, da imajo inšpekcijski organi na spletni strani objavljene kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov. Upoštevati je namreč treba, da se kršitve po vsebini razlikujejo in da je v določenih primerih nujna prednostna obravnava, medtem ko se določene kršitve lahko obravnavajo tudi pozneje. Kot dodatno lahko navedemo tudi 88. člen Gradbenega zakona[5], ki ureja vrstni red obravnave zadev. Pri določanju vrstnega reda obravnave prijav in zadev se upoštevajo stopnja javnega interesa, faza izvajanja gradnje, vrsta kršitve, lastnosti in namen objekta. Če ima objekt uporabno dovoljenje, inšpekcijskega ukrepa v zvezi z nelegalnim ali neskladnim objektom za objekt in dela, ki so zajeta v uporabnem dovoljenju, ni dopustno izreči.
Kot predlagatelj pravilno navaja, pa v Republiki Sloveniji že obstaja inšpekcijski organ, ki nadzira spoštovanje določb Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju[6]. Upravna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata za javni sektor, preverja procesno pravilnost (pravilnost vodenja postopka), ne pa tudi pravilnosti vsebinskih odločitev na podlagi materialnih predpisov. V nadzoru inšpektor lahko ugotovi le morebitne postopkovne kršitve, ne more pa odločitev (odločb, sklepov) organov odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. To lahko stori samo organ, ki je pristojen za konkretno odločitev (ministrstvo, drug pristojni organ ali pristojno sodišče), če stranka zoper odločitev organa vloži ustrezna pravna sredstva. Če inšpektor na podlagi pregleda konkretnih upravnih zadev ugotovi morebitne nepravilnosti pri vodenju upravnih postopkov, na podlagi teh ugotovitev odredi predstojniku organa, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja in odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Ukrepi upravne inšpekcije so usmerjeni v prihodnje ravnanje nadzorovanega organa, da svojo prakso pri izvajanju upravnih postopkov uskladi s postopkovnimi predpisi (sprejetje ukrepov, na podlagi katerih se bodo v prihodnje upravni postopki izvajali pravilno).