Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba tujega jezika v program v Nižjem izobraževalnem standardu (NIS)

614 OGLEDOV 0 KOMENTARJEV

Spoštovani,

prosim za razmislek o tem, da bi v 6. razredu uvedli angleški jezik kot obvezen jezik v NIS. Tudi prva triada tega nima. Dobro bi bilo, da bi imeli tudi več ur za tuji jezik tekom 7-9 razreda. Prehajanje med lažjim in rednim programom je mogoče, a le v teoriji. Interesne dejavnosti so za njih omejene.

V tem programu so otroci, ki imajo zaradi svojih posebnosti , močna področja iz naslova jezika in z vpisom v ta program, ne morejo razvijati svojega močnega področja, hkrati pa se predvideva, da bodo delali poklicne šole, zaradi tehničnih vsebin. Programa za takšne otroke, ki imajo tudi dispraksijo, torej ni. Otrok z dispraksijo se lažje uči jezika in družboslovnega predmeta, kot da bi delal izdelek. Ostane jim le šola za odrasle. Potrebovali bi torej nujno družboslovni NIS in možnost vljučitve v redne programe po končanju NIS, ne pa v šole za odrasle, ki niso prilagojene.

Lpm

28 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Miriam 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


6. 4. 2023

Odziv Zavoda Republike Slovenije za šolstvo

V prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom se praviloma vpisujejo učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki imajo v primerjavi z vrstniki kvalitativno drugačno kognitivno strukturo. Ta se kaže v počasni sposobnosti generalizacije in konceptualizacije, omejenih spominskih sposobnostih, težavah v diskriminaciji, sekvencioniranju, omejenem splošnem zanju ter potrebi po bolj konkretnem kot abstraktnem mišljenju. Zaradi nižjih intelektualnih sposobnosti je omejena tudi njihova sposobnost reševanja problemov. Na področju komunikacije imajo ti učenci težave v artikulaciji in tudi receptivne ter ekspresivne težave.

V času šolanja v primerjavi z vrstniki ne dosežejo enakovrednega izobrazbenega standarda, potrebujejo prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, njim prilagojene metode ter ustrezne kadrovske in druge pogoje.

Učenci v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom predstavljajo heterogeno skupino otrok in imajo raznolika močna področja ter interese, med katerimi je pri nekaterih lahko tudi tuj jezik. Vpeljava angleščine v obvezni del predmetnika programa bi učencem z lažjo motnjo v duševnem razvoju, katerih močno področje ni angleščina zaradi zgoraj opisanih značilnosti na kognitivnem intelektualnem področju predstavljala močno oteženo doseganje standardov znanj.

Tako bi bili omenjeni otroci postavljeni v neenakopravni položaj in bi doživljali neuspešnost pri šolskem delu.

Ob zavedanju, da pa je angleščina pri nekaterih učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju lahko močno področje, menimo, da bi razvijanje njihovih potencialov lahko podprli z vsebinami tujega jezika v okviru interesnih dejavnosti v razširjenem programu.

Komentarji