Samozaposleni-pravica do regresa, božičnice, nagrade…

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma je treba pojasniti, da davčna zakonodaja določa davčno obravnavo dohodkov. Predmet davčne zakonodaje torej ni določanje pravic do dohodkov iz delovnega razmerja ali iz drugih pravnih razmerij. Predlog torej ne more biti vsebina davčne zakonodaje.

Ne glede na to pa je treba poudariti, da predlog temelji na izenačevanju subjektov, ki so v različnih statusih oziroma pravno vsebinskih položajih. Različnost dokazuje že ločena urejenost statusa samostojnega podjetnika in gospodarske družbe v veljavni zakonodaji. Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, le-to opravlja kot fizična oseba,  kar pomeni, da ne gre za ločeni pravni subjektiviteti  podjetja in lastnika podjetja oziroma tudi osebe, ki zagotavlja delo, kot velja v primeru gospodarskih družb. Zato samostojni podjetnik sam sebi pravno formalno ne more biti  v odnosu delodajalec - delavec (delovno razmerje) oziroma v odnosu družba - lastnik (korporacijsko razmerje).

Davčna obravnava podjetnikov sledi značilnosti statusa fizične osebe, ki opravlja dejavnost, ter izhodiščem glede čim bolj enake davčne obravnave teh oseb z vidika privatne ter tudi z vidika poslovne sfere z drugimi davčnimi zavezanci (fizičnimi osebami in pravnimi osebami). V tem okviru je ključnega pomena, da podjetnik prosto razpolaga z denarnimi sredstvi, kar pomeni, da jih prosto preliva med podjetjem in svojim gospodinjstvom. Vzpostavljeno je torej pravno ne ločevanje poslovnega in zasebnega premoženja in sredstev, kar je ena od temeljnih značilnosti statusne oblike opravljanja dejavnosti fizične osebe kot samozaposlena oseba. Podjem oziroma podjetje fizične osebe nima ločene pravne subjektivitete. Iz navedenih značilnosti izhajajo tudi rešitve pri veljavni davčni obravnavi dohodkov in določanju zavarovalnih osnov. Po drugi strani pa je pri davčni obravnavi pravnih oseb treba upoštevati, da prelivanje sredstev v in iz podjetja ni nikoli prosto (plače, dividende, prenosi v privatno rabo lastnikov, .. po statusno pravni ureditvi je vzpostavljeno pravno ločevanje premoženja pravne osebe in lastnikov deležev v pravnih osebah, saj je pravna oseba samostojni pravni subjekt s pravno priznano lastno subjektiviteto).

Predlog torej pomeni zahtevo po odpravi temeljne značilnost statusa fizične osebe, ki opravlja dejavnost, za davčne namene, kar ni primerno glede na to, da je izbira statusne oblike svobodna oziroma prosta.