28. 11. 2022
Odziv Ministrstva za finance
Zakonodaja na področju trošarin na energente in električno energijo v Sloveniji je harmonizirana z Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (v nadaljevanju: direktiva). Direktiva določa skupna pravila obdavčitve energentov in električne energije v državah članicah EU, med drugim najnižjo raven obdavčitve ter obvezne in popolne ali delne opcijske oprostitve plačila trošarine pri določeni rabi energentov in električne energije. Direktiva ne dopušča možnosti, da se električna energija za neposlovno rabo obdavčuje različno (npr. podnevi in ponoči), temveč za enako rabo električne energije velja enotna obdavčitev.
Nacionalno so določbe direktive prenesene v Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22, v nadaljevanju: ZTro-1). V skladu z ZTro-1 znaša trošarina na električno energijo za I. do III. stopnjo odjema (poraba od 0-10.000 MWh na leto) 1,53 evrov za 1 MWh za IV. stopnjo odjema (poraba nad 10.000 MWh na leto) pa 0,90 evrov za 1 MWH. Najnižja raven obdavčitve iz direktive znaša za poslovno rabo 0,5 evrov in neposlovno rabo 1 evro za 1 MWh.
Končna cena električne energije je sestavljena iz treh glavnih elementov:
- cena električne energije,
- cene za uporabo omrežij (omrežnina)[1]
- druge dajatve[2],
- trošarina in DDV.
Uredba o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, št. 95/22 in 98/22) določa najvišje cene električne energije in tako znaša neto cena za višjo dnevno tarifno postavko 0,11800 EUR/kWh, za nižjo dnevno tarifo 0,08200 EUR/kWh in za enotno dnevno tarifno postavko 0,09800 EUR/kWh.
V spodnji tabeli smo kot primer pripravili razčlenitev mesečnega zneska dobavljene električne energije, v katerem smo upoštevali povprečno porabo električne energije za štiri člansko družino v hiši 200 enot na mesec v nižji dnevni tarifni postavki in 200 enot v višji dnevni tarifni postavki ter upoštevali obračunsko moč 7 kW.
Iz tabele je razvidno, da trošarina v konični ceni električne energije predstavlja pri gospodinjskih uporabnikih le 0,9 % končne cene oziroma 0,61 evra. Če bi ta znesek lahko zmanjšali na 0 evrov v nižji dnevni tarifni postavki, bi odjemalec z računom za električno energijo iz spodnjega primera ponoči privarčeval 0,30 evrov trošarine. Če bi znesek trošarine lahko podvojili v višji dnevni tarifni postavki, bi odjemalec plačal dvojno trošarino, torej 1,2 evra. Ob nespremenjeni rabi električne energije bi odjemalec plačal 0,9 evrov več trošarine na porabljeno električno energijo. Glede na to sprememba zneska trošarine ne bi predstavljala bistvene spodbude za spremembo vedenja pri porabi električne energije. Bolj primerne bi bile spremembe dajatev, ki predstavljajo višji delež v končni ceni električne energije, ki so v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo.
Hkrati pojasnjujemo, da je vlada z namenom omilitve dviga cen energentov že februarja 2022 in nato še avgusta 2022 z Uredbo o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo (Uradni list RS, št. 12/22 in št. 99/22) znižala trošarino na električno energijo za I. do III. stopnjo odjema s 3,05 EUR na 1,53 EUR. Prav tako je bil z Zakonom o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (Uradni list RS, št. 114/22) sprejet ukrep, da se začasno, od 1 septembra 2022 do vključno 31. maja 2023, obračunava in plačuje DDV po nižji stopnji 9,5 % za dobave oziroma uvoz električne energije.
[2] Dajatve - vključuje prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije in okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2.
Mislim da se je svet elektrike precej spremenil, vsaj v Evropi, saj se trenutno zaradi sončne energije le-te bistveno več proizvede podnevi kot ponoči, tako da vprašanje če situacija ni ravno obratna, in da je sistem NT in VT preživet in nas tudi napačno usmerja v porabi. Trenutno ni neobičajno, da je na borzi zaradi tega najcenejša elektrika med 11-17 uro, najdražja pa med 7-10 in 17-22 uro.
Pametne števce, ki naj določajo ceno glede na obremenitev in nastavitev določenih porabnikov na nizko tarifo oz. zelo nizko po želji. Ali celo mesečno pogodbo v kateri se zavežete, da v visoki tarifi prejemate do 8kw, v špicah do 2kw in v preseških ste primorani porabljat vsaj 3 kw ;) in morda bi zaradi vzdržnosti omrežja bili nagrajeni z mesečno položnico cena 1Eur. V kolikor se ne bi držali pa kazen v znesku x.
Se mi zdi da ste precej falil v predlogu. Doma imamo cenejšo porabo v rangu 60%, 40% dnevno, se obnašamo racionalno brez tega da mora fotr bit tečen. Vaš predlog ni nič naredil, po vašem bi še vedno plačal 100% računa, torej predlog ni dober. Se pa strinjam da potrošniki premalo beremo-poslušamo golobnjakove govore. Že danes nam je za mesec Avgust 2022 iz žepa pobral dodatnih 50 mio € samo v Sloveniji, načrt ima da bo še več, ko nam nenormalno draži elektriko s pomočjo Evropskih birokratov, ki dovoljujejo prodajat atomsko energijo po 180€ za Mwh, čeprav je končna cena v Krškem 35 € za Mwh z upoštevanjem z vsemi stroški. Faktor zaslužka je 5, kar pomeni osnova + 5 krat kvazi neke podražitve. Čas je da gremo na cesto. Danes je razlika prenizka zato pa račun vrtoglavo višji. Če ne gremo po sistemu obračuna nazaj nas bo še zelo bolela glava za naprrej. Plače na Zahodu so veliko višje od naših, naša elektrika pa druga najdražja v EU.
Glasujem ZA, da bi bila razlika med porabo v času nižje in višje tarife občutnejša in s tem stimulirana poraba elektrike v času nižje tarife. Ampak predlog razlike se mi zdi pa vseeno preveč drastičen.
Ah, zakaj dvojno? Zakaj pa ne bi kar trojno? Ali pa desetkratnik trenutne?