V eDavkih naj se uredi odvajanje davkov za financiranje verskih skupnosti na način, kot ga imajo v ZR Nemčiji, ko po defaultu vsi plačujejo te davke, v njihovih eDavkih pa imajo možnost izbrati opcijo, da se davki dotičnega davkoplačevala NE SMEJO porabiti za financiranje verskih skupnosti.
Za nikogar se nič ne spremeni, le možnost izbire porabe davkov se uredi.
Feng Shui pač.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodoma pojasnjujemo, da je davek v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US) vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju. Davki in druge obvezne dajatve so po namenu in višini ena izmed temeljnih in najpomembnejših oblik javnofinančnih prihodkov.[1] Davki so hkrati tudi sredstvo za izvajanje ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik države. Z davki se namreč zasledujejo temeljni cilji družbenoekonomskega in gospodarskega sistema, ki so v zadovoljevanju družbenih potreb v javnem interesu.[2]
V Republiki Sloveniji so davki nenamenski prihodki proračuna, ki se brez neposredne protidajatve oziroma storitve pobirajo v javnem interesu in služijo za kritje javnih potreb. To pomeni, da njihovo plačilo ni povezano z neposrednimi koristmi oziroma pravicami, ki bi iz naslova plačila davka pripadali le določenemu davčnemu zavezancu.
Glede na zgoraj navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] V 146. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) je določeno, da država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. V 147. členu Ustave RS pa je določeno, da država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve.
[2] O teh vidikih davkov je Ustavno sodišče RS že večkrat zavzelo stališče, npr. v odločbah št. U-I-260/04-28 z dne 20. 4. 2007, U-I-122/13-13 z dne 10. 3. 2016.