7. 11. 2022
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma pojasnjujemo, da je davek v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US) vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju. Davki in druge obvezne dajatve so po namenu in višini ena izmed temeljnih in najpomembnejših oblik javnofinančnih prihodkov.[1] Davki so hkrati tudi sredstvo za izvajanje ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik države. Z davki se namreč zasledujejo temeljni cilji družbenoekonomskega in gospodarskega sistema, ki so v zadovoljevanju družbenih potreb v javnem interesu.[2]
V Republiki Sloveniji so davki nenamenski prihodki proračuna, ki se brez neposredne protidajatve oziroma storitve pobirajo v javnem interesu in služijo za kritje javnih potreb. To pomeni, da njihovo plačilo ni povezano z neposrednimi koristmi oziroma pravicami, ki bi iz naslova plačila davka pripadali le določenemu davčnemu zavezancu.
Glede na zgoraj navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
[2] O teh vidikih davkov je Ustavno sodišče RS že večkrat zavzelo stališče, npr. v odločbah št. U-I-260/04-28 z dne 20. 4. 2007, U-I-122/13-13 z dne 10. 3. 2016.