17. 5. 2011
Odziv Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
1. Kratka analiza veljavne ureditve Obstoj Urada Vlade Republike Slovenije (RS) za Slovence v zamejstvu in po svetu je opredeljen v Zakonu o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji 4. aprila 2006. V tem zakonu sta kot nosilca sodelovanja med RS ter Slovenci v zamejstvu in po svetu opredeljena Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Komisija Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V 14. členu omenjenega zakona je natančneje opredeljen sam urad kot centralni organ državne uprave za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu. Že sam zakon v nadaljevanju določa, da urad, ki je posredno vključen v informacijsko mrežo ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, vodi minister brez listnice.
Urad je skladno s 15. členom zakona pristojen za opravljanje nalog, ki se nanašajo na:
- Slovence v zamejstvu in po svetu;
- njihovo kulturno, prosvetno, gospodarsko in politično in drugo povezovanje z matično državo RS;
- informiranje na področju pravne zaščite;
- informiranje, svetovanje in pomoč posameznikom ter organizacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu;
- spremljanje in usklajevanje dejavnosti ministrstev na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
- oblikovanje in izvajanje državne politike do Slovencev v zamejstvu in po svetu;
- izvajanje in načrtovanje finančnih podpor RS Slovencem v zamejstvu in po svetu;
- izvajanje in načrtovanje finančne podpore organizacijam civilne družbe v Sloveniji za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter na nadzor porabe javnih sredstev v teh organizacijah.
V okviru sodelovanja RS s Slovenci v zamejstvu in po svetu na področju kulture urad skladno s 24. členom zakona v okviru svojih rednih programov skrbi za kulturno sodelovanje s Slovenci zunaj RS, ohranjanje skupne kulturne dediščine ter za medsebojno izmenjavo dosežkov s tega področja. Prav tako pa urad pripravlja razpise za področje kulture. Za konec zakon v 64. členu določa, da o pridobitvi statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva na prvi stopnji odloča urad.
Upoštevajoč trenutno veljaven zakon, ki opredeljuje status in naloge Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je torej položaj urada jasno opredeljen. Po trenutno veljavni zakonodaji je urad lahko ukinjen le na podlagi spremembe zakona, kar pa je v pristojnosti Državnega zbora RS.
2. Analiza predloga in razlogi za neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo Predlog 1528, ki je bil posredovan v okviru spletnega orodja predlagam.vladi.si in omenja ukinitev urada in imenovanje novega posebnega odposlanca z večjimi pristojnostmi s strani predsednika države, ocenjujemo kot neprimernega in ga ne predlagamo za nadaljnjo obravnavo. Razlog za to je, da slovenska politična ureditev jasno razmejuje posamezne veje oblasti in izvršno vejo oblasti veže na Vlado RS, medtem ko ima predsednik države predstavniško vlogo, nikakor pa ne more sam biti del izvršilne oblasti. Za morebitne institucionalne spremembe bi torej bilo potrebno spremeniti celoten pravni red RS, kar pa po našem mnenju ni potrebno.
Z imenovanjem ministra je sicer urad kot tak dobil nekaj več zaposlenih (v okviru kabineta ministra), pri čemer tudi ti dodatno zaposleni pravzaprav opravljajo strokovne naloge in ne samo nalog, vezanih na kabinet. Iz zapisanega je moč sklepati, da se je število zaposlenih le minimalno povečalo, do česar pa bi prišlo tudi v primeru imenovanja »posebnega odposlanca in pomočnikov«, ki so omenjeni v predlogu. Iz zapisanega se zdi, da je obstoj ministrske funkcije na uradu, kot si jo je vedno želela slovenska diaspora, malenkostni strošek. Predvsem je pomembno dejstvo, da RS s tem daje pomemben političen signal Slovencem v zamejstvu in po svetu. Minister ima namreč neposreden dostop do sej vlade in lahko s tem bolje vpliva na problematiko, ki je zelo široka in se tiče vseh resorjev. O podobnih rešitvah razmišljajo tudi preostale države in s tem Slovenija nikakor ni posebnost.
Glede na vse zgoraj navedeno predlog 1528 ni primeren za nadaljnjo obravnavo.