29. 1. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi z navedenim pojasnjujemo, da Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) določa, da sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči Do denarne socialne pomoči so torej upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu. V 52. členu ZSVarPre je določeno, da se za ugotavljanje varstvenega dodatka smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za denarno socialno pomoč.
Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US in 5/23; v nadaljnjem besedilu DZ) V 185. členu predpisuje vzajemno dolžnost preživljanja otrok in staršev. Tako določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke, če se redno šolajo in niso zaposleni ter niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb, tudi po njihovi doseženi polnoletnosti ob pogoju srednješolskega izobraževanja oziroma nadalje višješolskega strokovnega študija/visokošolskega študija, in sicer le do prvega zaključka oziroma pridobitve najvišje ravni posamezne izobrazbe oziroma študijskega programa. Nadalje določa, da so dolžni polnoletni otroci preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega. Določeno je tudi, da polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.
Šteje se, da si starši ne morejo pridobiti sredstev za življenje sami, kadar izpolnjujejo splošne pogoje za priznanje pravice do varstvenega dodatka iz 7. in 49. člena ZSVarPre. Ti pogoji so, da so osebe (starši):
- trajno nezaposljive ali
- trajno nezmožne za delo ali
- nezaposlene starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški.
Na podlagi navedenega se v postopku dodelitve denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, v primeru, če gre za osebo, ki si ni zmožna pridobiti sredstev za življenje, ima pa polnoletne otroke, ugotavlja dolžnost preživljanja s strani otrok. Kot že prej navedeno, zakon določa, da mora primarno vsak sam poskrbeti za svoje preživetje z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati.
V postopku dodelitve denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka se torej preveri ali dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok sploh obstaja. V primeru če obstaja, se preveri ali polnoletni otroci vlagatelja že preživljajo oziroma če ga ne, se ugotavlja ali so ga zmožni preživljati itd. Glede na ugotovljeno se nato odloči o upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka.
Predlog predlagateljice torej ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj denarna socialna pomoč in varstveni dodatek predstavljata zadnjo obliko pomoči potem, ko oseba izčrpa vse druge možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje.