Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Avtomatska dodelitev slov. davčnega rezidentstva za tuje državljane

1284 OGLEDOV 1 KOMENTAR

Glede na to, da je naša država čedalje ugodnejša odskočna deska za državljane bivših republik in, da praktično od tega razen odbitega vstopnega DDV in socialne pomoči njihovim družinam nimamo nič, predlagam, da tuji državljani ne glede na to ali delo opravljajo v Sloveniji ali so napoteni v tujino po 6-tih mesecih avtomatsko postanejo davčni rezidenti republike Slovenije. Torej, če ima naslov stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji in je zaposlen v slovenskem podjetju več kot 6 mesecev postane avtomatsko slov. davčni rezident.

Gre za to, da tuji državljani Slovenijo izkoriščajo kot odskočno desko za delo v EU. Tako so delavci, ki se zaposlijo v Sloveniji večinoma takoj napoteni na delo v tujini, saj v Sloveniji sploh nočejo delati. Tukaj nastane večplastni problem na škodo Slovenije:

1. Gazde uveljavljajo vstopni DDV za avte, hiše, računalnike, ajfone itd. v Sloveniji pa ne ustvarjajo prihodkov, ker pomeni, da ne poberemo izhodnega DDV, tistih par računov, ki jih rabijo si izmenjajo med sabo, da prikažejo promet v SLO.

2. Delavcem, ki so več kot 6 mesecev v tujini gazde prikazujejo, da jim plačujejo dohodnino v tujini, ki jo v resnici ne plačajo (lažirajo plačilne liste). Ker ni izmenjave podatkov to očitno brez težav deluje.

3. Delavci ne plačujejo dohodnine v Sloveniji, ker niso davčni rezidenti, v svoji domači državi pa lažejo, da niso dobili plačilnih list in da ni razvidno koliko davka je bilo plačano v SLO in EU. Ker zopet ni izmenjave podatkov, se lepo obrišemo za dohodnino pod nosom oni pa "vadiju porez".

Ker med Slovenijo in "izvornimi" državami obstaja sporazum o preprečitvi dvojnega obdavčenja tako ne bi bil problem, če dohodnino pobere Slovenija, tujci pa pač to uveljavljajo doma.

27 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M M.H. 11 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 11. 2022

Odziv Ministrstva za finance

Pogoji za določanje rezidentskega in nerezidentskega statusa posameznika za davčne namene so določeni v določbah 6. in 7. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2). Omenjene pogoje iz 6. člena ZDoh-2 je mogoče povzeti na naslednji način. Za rezidente se štejejo: 

  • osebe z uradno prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji,
  • javni uslužbenci Republike Slovenije, zaposleni v tujini, oziroma osebe, ki so bile rezidenti Slovenije in bivajo izven Slovenije zaradi zaposlitve v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem skladu,
  • rezidenti Slovenije, ki bivajo izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu,
  • osebe z običajnim bivališčem ali središčem svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji,
  • osebe, ki so v kateremkoli času v davčnem letu prisotne v Sloveniji več kot 183 dni.

Vsi navedeni kriteriji za ugotavljanje statusa rezidenta za davčne namene so enakovredni. To pomeni, da oseba velja za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od navedenih kriterijev.

Ne glede na zgoraj pojasnjene pogoje 7. člen ZDoh-2 določa, kdaj se posameznik šteje za nerezidenta Slovenije. Določbe 7. člena ZDoh-2 je mogoče povzeti na naslednji način. Za nerezidenta se štejejo:

  • osebe, ki niso rezidenti Slovenije, to pomeni, da v Sloveniji nimajo uradno prijavljenega stalnega bivališča, običajnega bivališča ali središča svojih ekonomskih in osebnih interesov oz. so v Sloveniji prisotni manj kot 183 dni v posameznem davčnem letu,
  • osebe z diplomatskim ali konzularnim statusom tuje države v Sloveniji,
  • osebe, ki opravljajo delo kot uslužbenci oz. funkcionarji mednarodne organizacije,
  • osebe, ki so v Sloveniji zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji tuje države,
  • uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji,
  • osebe, ki so v Sloveniji zaposlene kot tuji strokovnjaki za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra (potrebna odobritev slovenskega davčnega organa),
  • osebe, ki bivajo v Sloveniji izključno zaradi študija oz. zdravljenja.

Pogoji za določanje rezidentskega statusa za davčne namene so oblikovani na način, da so vsi tisti posamezniki, ki imajo, glede na različne oblike stikov z določeno državo, zadosten obseg povezanosti z njo, podvrženi celoviti obdavčitvi v tej državi z namenom njihovega ustreznega prispevka k skupnemu družbenemu življenju, kar v primeru Slovenije pomeni, da so zavezani za plačilo dohodnine po načelu svetovnega dohodka, tj. od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije. V nasprotnem primeru je posameznik kot nerezident Slovenije zavezan za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

Glede na omenjene pogoje tako oseba, ki pride v Slovenijo za krajši ali daljši čas (npr. zaradi zaposlitve v Sloveniji, združitve družine ipd.) postane rezident Slovenije takoj, ko izpolnjuje enega od omenjenih kriterijev (uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno bivališče oziroma središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu, idr.). Tako za posameznike, ki so po prihodu v Slovenijo napoteni na delo v tujino, in iz tega razloga morebiti ne izpolnjujejo več pogojev za rezidentski status v Sloveniji (saj s Slovenijo več ne vzdržujejo ustreznih stikov), ugotovitev, da se tudi po napotitvi v tujino štejejo za rezidente Slovenije, ne bi bila skladna z ZDoh-2 kot tudi z mednarodnimi pravili na tem področju.

Pogoji za presojanje statusa so namreč osnovani na podlagi ugotavljanja stikov, ki jih ima posameznik z določeno državo in načeloma sledijo mednarodnim standardom, ki so določeni v okviru davčnih konvencij. Slovenija omenjene davčne konvencije sklepa po zgledu Vzorčne davčne konvencije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v angl. »Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD«), ki ureja pravila o rezidentstvu v 4. členu. Veljavne konvencije, ki jih je sklenila Slovenija, tako sledijo kriterijem iz tega člena. Ti kriteriji so določeni na način, da dajejo prednost povezanosti posameznika z eno državo pred povezanostjo z drugo državo (prelomna pravila).

V zvezi z navajanji, da posamezniki, ki so napoteni na delo v tujino, ne plačujejo dohodnine niti v državah, v katere so napoteni, niti v Sloveniji oz. v njihovih domačih državah, najprej pojasnjujemo, da Slovenija nima neposrednega vpliva na način nadzora nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti v drugih državah. V zvezi s plačevanjem dohodnine v Sloveniji dodajamo, da so posamezniki skladno z ZDoh-2, tudi če so nerezidenti, v Sloveniji zavezani za plačilo dohodnine od dohodkov z virom v Sloveniji. V primeru, ko imajo posamezniki delodajalca v Sloveniji, pri katerem dosegajo dohodke iz zaposlitve, imajo takšni dohodki vir v Sloveniji, zato so od teh dohodkov takšni posamezniki zavezani za plačilo dohodnine po ZDoh-2, razen če imajo možnost uveljavljati ugodnosti po relevantni davčni konvenciji.

Poleg omenjenih razlogov za sklepanje davčnih konvencij slednje predstavljajo tudi pravno podlago za upravno sodelovanje na davčnem področju in državam omogočajo ustrezno izmenjavo informacij. Med državami članicami EU pa je izmenjava informacij za davčne namene dodatno okrepljena tudi na podlagi EU direktiv.   

Ministrstvo za finance tako ocenjuje, da je glede na predlog trenutna ureditev ugotavljanja rezidentskega statusa po ZDoh-2 ustrezna.

Komentarji