Zakon o obvezni soudeležbi pri dobičku
483 OGLEDOV
11 KOMENTARJEV
Vsakodnevno poslušamo o dobičkih podjetij, izplačilih dividend in nagradah upravam, pri tem pa množice zaposlenih v teh istih podjetjih dobivajo minimalno plačo (ali celo manj) in nasploh je delo ovrednoteno veliko prenizko. Nadzorni sveti, tudi podjetij v državni lasti so skrajno brezčutni do zaposlenih na katere se gleda le kot na odvečen strošek pri tem pa se ne zavedajo, da dobičkov ne bi bilo brez njihove požrtvovalnosti in trdega dela.
Predlagam vladi, da sprejme zakon, ki bo izravnala krivice tako, da bo omejila izplačila dividend, nagrade upravam in uvedla obvezno delitev dela dobička med zaposlene, ki so ga (poleg kapitala) pomagali ustvariti.
Dne 09.09.2022 sem ustanovil podjetje. Sem lastnik z izdelanim programom da zaposlim 120 zaposlenih. Ko jih sprejemam v delovne razmerje jim dam v podpis da delim tako dobiček kot jemljem izgubo. Bo kdo hotel delat pri meni. Verjetno noben pa naj bo program še tako donosen in to kljub temu da zaposlenim ni potrebno vlagat v podjetje. Torej so ob mojem predlogu vse krivice izključene, razen da sem kot direktor /lastnik kriv za nastalo izgubo kljub temu da sem se trudil da vsi uspemo. Ne govorit samo o + imamo na drugi strani še -.
Ah ne, rajši imajo sužnje, med tem, ko se sami vozijo z jahtami.
Trg dela, ki ga večina zagovarja, ne deluje.
Seveda se delodajalci sklicujejo nanj, ko je povpraševanja manj kot je razpoložljivih delavcev, zdaj, ko je situacija obratna, pa ne zvišujejo plač, za pridobivanje delovne sile, ampak od države zahtevajo uvoz cenene tuje delovne sile.
Kljub temu bi se zadeve lotil na nekoliko drugačen način. Delavec naj bi imel možnost sprejeti delo za fiksno plačo ali za del fiksne plače in del udeležbe na dobičku oz. nagrade za uspešnost. Ta bi se iz skupne vreče delila vsem zaposlenim, vključno z vodstvom, po v naprej določenem ključu.
Na ta način delavci z lastniki delijo dobro in slabo.
Bi pa hkrati preprečil izplačilo dividend v primeru, da osnovna plača v podjetju ne dosega minimalne plače. V tem primeru bi ves dobiček ostal v podjetju in bi se izrabil za posodabljanje opreme, izobraževanje, ... za izboljševane pozicije podjetja na trgu, da bi si s časoma lahko privoščilo delavcem zagotoviti spodobno plačilo.
Mnogi bi ugovarjali, da si vlagatelji zaslužijo neko povračilo za svoj vložek, a pozabljajo, da dividenda ni glevna nagrada vlagatelju. Glavna nagrada je rast podjeta in s tem večanje vrednosti vloženih sredstev.
nekoliko je treba razdeliti predlog, s katerim se delno strinjam.
dividende so last vlagateljev in nimajo nobenega vpliva na poslovanje pač pa so rezultat tega.
Kar se tiče nadzornih vsetov pa je zadeva politično diligirana in se bojim da predlog ne bo šel skozi. Z nadzornimi sveti politika nadzira upravljanje podjetije in jih izsiljuje zta razne transakcije v politične namene.
Udeležbo pri dobičku vodstvu pa bi morali nadzororvati absolutno in sice r če je rezultat pozitiven in ni dolgoročnih zadolžitev naj sledi nagrada vendar v mejah normale do višin treh plač in na v sto milionske zneske. enako tudi pri negativnem rezultatu naj poje vodstvo svojo nesposobnost ne pa do nekrivdno razrešeni, kar spet diligira politika.
In ukinitev odpravnin po izteku mandatov!!! saj je prejemel plačao in nagrade zakaj bi ga še pospremili z nagrado ki je nenormalno visoka še posebej v bančnih sistemih ki jih navadno ugonobijo.
Bi delili tudi izgubo, ki so jo prav tako pomagali ustvariti?
Zdenc, če minimalno plačani proizvodni delavci proizvedejo zadostno število kakovostnih izdelkov, ki jih nato nadpovprečno plačani tržniki ne znajo prodati, kdo je potem kriv za slabo poslovanje podjetja? Poslovodstvo, ali delavci?
Se strinjam, ampak izkušnje kažejo, da 90% delavcem v gospodarstvu to ne bi pomenilo nič, ker je vse kar jih zanima mesečna plača in regres.
Menim, da bi bilo bolj smiselno plače v državnih in paradržavnih podjetjih regulirati, kot osnovo pa vzeti povprečno plačo v gospodarstvu.
Seveda je sprejetje takšnega zakona popolna iluzija še posebej, ker so državna podjetja pitalnica političnih pridklednikov ne glede na vladajočo opcijo.
Krasne plače za nič delat, šoping a službeno kartico in še bi lahko naštevali.
Temu se preprosto reče delniška družba in tam lahko delavci vlagajo v delnice svojega podjetja ter so posledično lastniki in prevzemajo ne le nagrade ampak tudi izgube.
Tako, da se z vašim predlogom ne strinjam.
Ko gre podjetju slabo, pa naj zaposleni pokrivajo izgube, al kako?
Ko od branjevke kupite solato, potem ta tudi na koncu leta pride k vam, da ji še dodatno malo plačate?
Pri odnosu delavec - delodajalec so razmerja jasna.
Delavec delodajalcu proda svoje delo za dogovorjeno plačilo. S tem je posel zaključen.
Zakaj bi moral poleg že plačanega potem nekoč plačati še nekaj zraven?
Lahko, če se tako odloči (temu se reče nagrada), ampak ni neke osnovne logike, da bi to moralo biti obvezno.
Delavec, ko je nekaj prodal (svoje delo), je prodal. Konec posla.
Ne vem kako bi ta predlog vplival na lastnike podjetij in investitorje ki si se izognili Sloveniji če bi imela takšen zakon.
Če že potem bi bilo smiselno izenačiti pravice da ko podjetje nima denarja za plače tudi te ne rabi izplačati namesto da lastnik vzame kredit ali pa plača plače vsem samo sebi ne? Verjetno tega rizika ne bi nihče sprejel...mislim da je vedno potrebno uravnotežiti pravice in dolžnosti.
Danes je premalo kadra za vse potrebe, ki jih ima trg po zaposlitvi. Zaposleni lahko kadarkoli najde boljšo službo v smislu dela, plače, delovnih pogojev in to avtomatsko prisli delodajalce da ustvarjajo boljša okolja in izplačujejo nagrade brez da bi zato bil napisan zakon.