Strožji pogoji za pridobitev dovoljenj za začasno prebivanje in delo

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Zakon o tujcih ((Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljevanju: ZTuj-2) določa, da mora tujec za pridobitev dovoljenja za prebivanje med drugim izkazati tudi pogoj zadostnih sredstev za preživljanje. Za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje, za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ali za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje lahko tujec izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi, ki si jih zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, razen s povračili stroškov v zvezi z delom, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo ali s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali v tujini.

Skladno s 47. členom ZTuj-2 lahko tujec združuje družino po dveh letih zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji. 47. člen ZTuj-2 kot pogoj za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine določa tudi pogoj znanja slovenskega jezika, ki ga morajo izpolnjevati polnoletni družinski člani, in sicer na vstopni ravni (A1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru), to je stopnji, na kateri se preprosto sporazumeva v vsakodnevnih situacijah, povezanih z uresničevanjem konkretnih potreb. Navedeno pomeni, da mora družinski član, ki ima izdano prvo dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji zaradi združitve družine in bo želel podaljšati dovoljenje iz tega namena, v času odločanja o podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, predložiti dokazilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na vstopni ravni A1.

Pogoj znanja slovenskega jezika je določen tudi za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, in sicer za tiste tujce, ki v Republiki Sloveniji neprekinjeno zakonito prebivajo pet let, pri čemer zakon določa tudi izjeme, ko polnoletnemu družinskemu članu ne bo treba opravljati izpita iz slovenskega izpita in se bo štelo, da ta pogoj že izpolnjuje (npr. če je tujec sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku ali je končal šolanje na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji, ali je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah; če je tujec starejši od 60; če gre za predčasno združevanje družinskih članov ali združevanje polnoletnih družinskih članov ob obstoju posebnih okoliščin, ki govorijo v prid združitvi družine; če zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje sporazumevanje, tujec ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki). V primeru če je tujec nepismen, zadostuje oprava izpita le iz govornega sporazumevanja za vsakdanjo rabo.

Določbe zakona, ki se nanašajo na pogoj znanja slovenskega jezika se bodo začele uporabljati od 27.4.2023 dalje.