kurilnice na biomaso
Živim na Ptuju, kjer ogrevanje na daljavo poteka z uporabo kurilnic na kurilno olje. Podobno je verjetno v vseh večjih mestih po Sloveniji. Kolikor mi je znano imajo ogrevanje z biomaso uvedeno v Ljubljani, prav tako pa vem, da se z biomaso ogrevajo v Lenartu. Po Sloveniji je ogromno gozdov in velike količine vejevja in tudi hlodovine gre v nič, ali pa ljudje te velike kupe vejevja zažgejo, čeprav je v marsikateri občini to prepovedano z občinskim odlokom. Tukaj sem mnenja, da bi bilo najprej potrebno ustanoviti javna podjetja ali podeliti koncesije privatnikom, ki bi skrbeli, da se vsa biomasa zmelje in se uporabi za kurjavo v kurilnicah na biomaso, šele potem bi se naj kaznovalo ljudi, ki odpadkov ne bi dali v predelavo, ampak bi jih sami kurili v naravi. Predlagam, da se uzakoni, da vsako večje mesto oz. vsako mesto, ki ima ogrevanje na daljavo, zgradi zraven ostalih kurilnic tudi kurilnico na biomaso in se tako zmanjša odvisnost od nafte. Zraven tega bi s tem zmanjšali izpuste škodljivih plinov v ozračje in se s tem približaliKyotskemu ali kateremu že, sporazumu gled izpustov plinov v okolje. Z zakonom bi se tudi določilo do kolikšnega procenta je potrebno uporabljati biomaso. S tem bi se zmanjšala nezaposlenost, povečala bi se proizvodnja in nakup raznih strojev za predelavo biomase, sama surovina pa je dejansko zastonj, saj se za to večinoma uporablja vejevje in odpadni les, ki ni za ostalo proizvodnjo iz lesa. Ko se vozim po Avstriji ni nikjer videti nikakršnih kupov vejevja, še manj, da bi to kurili v naravi, ampak se vse predela. Seveda bi se z uveljavitvijo takšnega zakona moral narediti red tudi v službah Gozdnega gospodarstva, kjer bi morali logarji pričeti bolj vestno opravljati svoje delo, da bi lastniki bolj skrbeli za svoje gozdove in jih dejansko očistili.
No, eden izmed uradnikov, ki odločajo o tem kateri predlog bo dejansko prišel do vlade, se je odločil, da ta predlog ni dober. Predlagam, da si pogleda prispevek, ki je bil dne 25.03.2011 ob 19.50 uri objavljen na TV SLO1 "Eko utrinki". V kraju Gussing (mislim, da je v Avstriji), se to mesto s 27000 prebivalci ogreva samo na bio maso iz manj kvalitetnega lesa. Prav tako so na račun tega odprli 1500 novih delovnih mest, iz lesnih sekancev proizvajajo plin, delajo pa tudi projekt, da bi s tem plinom lahko vozili avtomobili. Hiše, ki se grejejo na tak način plačajo 20-25% manj za ogrevanje kot če bi se ogrevali na fosilna goriva, prav tako proizvajajo tudi elektriko in je mesto skoraj neodvisno od fosilnih goriv (razen pač za avtomobile - za zdaj). In v tem mestu so s tem začeli že leta 1990. Očitno smo pri nas več kot 100 let za opicami, na položajih, kjer bi morali biti ljudje širokih obzorij pa so žal takšni, ki ne vidijo iz svojega dvorišča.
Meni osebno se, kot lesarju, zdi kurjenje lesa najhujša potrata enega izmed najboljših materialov na svetu. Za biomaso se naj bi uporabljali IZKLJUČNO lesni ostanki in nič drugega. Ko se pelješ po kmetih lahko vidiš ob cesti skorajda najlepše bukove hlode kateri bi lahko predelali v bolj pametne izdelke kot pa iz njih izdelali drva. Les ima lahko precejšnjo dodano vrednost (zadnje čase je zelo veliko govora o tem pojmu), seveda pa ga, da bi to dodano vrednost dosegli, ne smemo skurit. Pa še iz lesnih ostankov se da narest uporabne stvari, nek delež ostankov se pa da seveda tudi pretvorit v energijo.
Sam sicer nisem biolog ali gozdar vendar se mi zdi predlog primeren v kolikor to ne bi povzročalo škodo okolju. Skrbi me namreč da ne bi ljudje namerno sekali gozd, se potuhnili in ga kasneje dali za v biomaso.
Zato pa pravim, da bi svoje delo morali bolje opravljati logarji. Pa tudi nima smisla kvalitetnega lesa predelati v biomaso, če zanj iztržiš več, če ga prodaš za drva. Za biomaso se predvsem uporablja manj kvaliteten les in drevesa, ki trohnijo po gozdnih tleh. Prav tako pa se lahko uporabi ves leseni odpad (pohištvo, stavbno pohištvo, razne palete in ostali les, ki ga je ogromno na deponijah).
Sem za! Super!! Za izkoristit kar se nam valja dobesedno pred nosom.Takega materiala je dosti tudi ob rekah.
Napaka!
Ljudje tako ali tako vejevje spravijo na kup! Zakaj bi se torej to vejevje skurilo, ko je že enkrat na kupu, če pa se lahko zmelje in se uporabi za kurjavo? Nisem mnenja, da bi kmetje morali ves neuporaben les spraviti izven gozda. Če je v gozdu neuporabna (delno sprhneta hlodovina in drevje podrto v neurjih), hlodovina, jo bo z veseljem nekdo, ki bo imel stroje zmlel in odpeljal na deponijo podjetja, ki bo to uporabljalo za kurjavo (seveda pod pogojem, da bo za to dobil plačilo za nasuti meter materiala). Sigurno bi si nekaj kmetovalcev nabavilo stroje za mletje biomase in bi potem te lesne sekance dostavljalo v kurilnico. Gozdovi bi tako ali tako morali biti očiščeni, vendar pa pri nas nič ne deluje kot bi moralo, zato tudi logarji lastnikom gozdov ne odredijo, da se gozd očisti. Če bi se sprejel takšen zakon, bi ti kmetovalci, ki bi imeli mehanizacijo, očistili gozdove odpadnega materiala in ne bi tega bilo potrebno delati lastnikom. Če pa lastnik ni zmožen gospodariti z gozdom, pa naj ga proda. S tem bi se tudi zmanjšala razpršenost gozdov, ki mislim da znaša manj kot hektar na lastnika v Sloveniji. Ogromno ljudi (kmetovalcev), vključno z mano, bi z veseljem delalo takšno delo, problem pa je v tem, da te biomase ne moreš nikamor prodat (v bližnji okolici, da je kolikor toliko rentabilno). To bi za seboj potegnilo gradnjo kurilnic in skladišč (gradbena podjetja), izdelavo strojev in prikolic, delovna mesta za ljudi, pa še vedno bi bilo vse skupaj ceneje kot kurilno olje. Da seveda ne govorimo iz vidika varstva okolja, koliko bi bil čistejši zrak v mestih.
PROTI.
Ljudje naj sami odlocajo, kako se bodo ogrevali in kaj bodo storili z odpadnim vejevjem, saj veje se tudi ne spremenijo same v biomaso jih je treba nabirati, dati na kup voziti do storja, kateri porabi energijo, da vse zmelje in spresa, vzdrzevati stroj, tako, da tudi drva in biomasa niso lih zastonj, saj vzame cas in ostale storske, ter stroje.