10. 10. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma naj glede zakonske ureditve plačnega sistema pojasnimo, da Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v drugem odstavku 126. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Iz 127. člena ZDR-1 pa izhaja, da se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. ZDR-1 ne določa višine osnovnih plač, pač pa v osmi alineji 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih. Seveda pa izhodiščne plače oziroma najnižje osnovne plače določajo socialni partnerji v kolektivnih pogajanjih in tarifnem delu kolektivnih pogodb. Ob tem dodajamo, da iz 126. člena ZDR-1 izhaja, da mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.
V Republiki Sloveniji se tako plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven države, dejavnosti, podjetja) svobodno dogovarjajo tudi o višini izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Izpostavljamo, da v povprečju osnovne plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti dejansko dosežejo višino minimalne plače šele v V. ali VI. tarifnem razredu. Spremembe pri določanju osnovnih plač po kolektivnih pogodbah morajo nasloviti socialni partnerji v postopku kolektivnega dogovarjanja. Upoštevaje načelo svobodnega kolektivnega dogovarjanja, vlada v vsebino kolektivnih pogodb ne sme posegati, razen kadar kot neposredni delodajalec sklepa kolektivne pogodbe s sindikati, predstavniki delavcev zaposlenih v javnem sektorju.
Na državni ravni pa minimum plačila za opravljeno delo določa Zakon o minimalni plači[2] (v nadaljnjem besedilu: ZMinP), in sicer so delavci upravičeni do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače.
Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. V takih primerih mora delodajalec delavcu dodati razliko do minimalne plače. Nikakor pa država delavcem v zasebnem sektorju ne izplačuje razlik do minimalne plače.
V zvezi z ureditvijo minimalne plače še dodajamo, da morajo biti v skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZMinP vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, izločeni iz minimalne plače. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
Naj še enkrat izpostavimo, da ZMinP ureja minimalno plačo, s čimer pa ne posega v ureditev najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah ali osnovnih plač po pogodbah o zaposlitvi. Ker pa so vsi delodajalci dolžni upoštevati določbe ZMinP, morajo v primeru nižjih osnovnih plač, delavcu pri končnem izplačilu dodati razliko do minimalne plače ter nato ustrezne dodatke, uspešnost, povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja.
V primeru, da delavec ugotovi nezakonitosti v zvezi s plačilom za delo svetujemo, da kršitev prijavi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/inspekcijski-postopki/prijava-inspekciji-delo.html), lahko pa s pisnim obračunom plače denarno terjatev uveljavlja neposredno v izvršilnem postopku ali pa vloži tožbo na pristojno delovno sodišče. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka.