Slovenija naj razmisli o trajnostni rešitvi glede energetske neodvisnosti in postavi 2 novi jederski elektrarni
Ne iščemo ultimativne rešitve ker ne obstaja, iščemo tisto ki ima največ + in najmanj - za dolgoročno vzdržnost. Hidroelektrarne vidimo da uničujejo okolje hkrati pa gre trend sušnih obdobij v smer ko ne bodo imele več veliko vode kar pomeni slab izkoristek. Termoelektrarne so tudi mimo glede na porabo energije ki jo imamo - preveč umazana tehnologija. Sončne elektrarne so dobra alternativa vendar njihova življenjska doba še vedno ni tako dolga. Veter je super, in bi ga bilo smotrno več izkoristiti.
Imamo jedrske ki so čiste, varne in dologorčno vzdržne. Pri cenah elektrike in spremembah vremena ima veter in jederska ogromen potencial zato predlagam da se pristojno ministrstvo sreča z strokovnjaki na vseh omenjenih področjih in skladno z meritokracijo odloči za najbolj smiselno. To je samo predlog, strokovnjake imamo zato da se usedejo skupaj in dogovorijo.
Upam, pa da ne bo trajalo toliko časa kot smo potrebovali da smo začeli delati drug predor Karavanke.
www.delo.si/sobotna-priloga/jek-2-bi-bil-z-zasebnim-kapitalom-cenejsi-zelo-me-zanima-kdo-bi-to-zavrnil
Pozdravljeni
ste tudi vi v preteklih dneh zasledili novico, da so nekateri poslovneži izrazili pripravljenost vložiti več deset milijonov evrov v projekt JEK 2? Na prvi vtis bi to lahko delovalo kot pozitivna novica, a ob bolj poglobljenem pogledu se razkrijejo pomembne pasti, ki jih ne smemo spregledati.
Želimo opozoriti na nekaj ključnih točk, ki so v teh izjavah pogosto prezrte.
Poslovneži so pripravljeni investirati, vendar le pod pogojem, da država zagotovi fiksno ceno električne energije. Ta cena bi bila občutno nižja od predvidenih 150 €/MWh, kar pomeni, da bi pravzaprav predlagali shemo državnih subvencij, financiranih iz žepov davkoplačevalcev.
Njihove izjave je treba obravnavati previdno – poslovneži so pripravljeni vložiti del svojih dobičkov, kar jim prinaša tudi davčne olajšave. V zameno pričakujejo nižjo ceno električne energije, ki bi jo pokrivala država. To dejansko pomeni dvojno korist za elito na račun davkoplačevalskega denarja.
Nekaj deset milijonov evrov, ki jih omenjajo kot svojo investicijo, je zanemarljiva vsota v primerjavi s celotnimi stroški projekta, ki naj bi znašali od 10 do 15 ali celo več milijard evrov. Njihove izjave ustvarjajo napačen vtis, da je projekt JEK 2 ugoden za gospodarstvo.
Postavimo jim pravo vprašanje:
So pripravljeni zagotoviti več kot 5 milijard evrov zasebnega kapitala za izgradnjo elektrarne? Ali pa je to morda preveč tvegano za njihove interese?
Hvala za podporo!
Greenpeace
www.youtube.com/watch
Močni privatniki bi soinvestirali v JEK-2
Bolje je vmestiti v prostor 4 manjše (Vzhod-Zahod-Sever-Jug) kot jih prodajajo Južni Korejci in zanje najti mesto blizu večjih vodotokov/jezera zaradi hlajenja ki ne bi bilo tako močno kot v Krškem, seveda brez vlaganja naših hrvaških sosedov. Pa ne zato ker nas niso pustili bližje nabavi plina ampak ker niso prevzeli niti 1kg radioaktivnih odpadkov, naša vlada pa nič ne naredi na to temo.
Vrnil se je čas jedrske energije, tudi za referendum. Jedrske elektrarne - V več državah zaradi težav Nemčije razmisljajo o jedrski renesansi, druge še vztrajajo na poti, ki očitno ne pelje do cilja.
Slovenija je odvisna od uvoza energije, zato 2. JE ne bi bila preveč ob opustitvi premoga.
NL se je morebitnega jedrskega programa lotila studiozno, ne politično kot večina drugih držav. Narocila je studijo, kaksen reaktor bi imela in kaj lahko stori vlada, da tak projekt steče brez posebnih zamud in prekoračitve stroskov, kar ke bilo v zadnjih letih značilno za JE IV. generacije zahodnih družb. Tudi zato v projektih že prevladujejo kitajski, ruski in korejski reaktorji. Po dolgih letih je na tem področju energetike zelo živahno.
Glede JE sicer nisem strokovanjakinja, prebiram pa seveda relevantne strokovne članke, veliko jih je tudi objavljenih v dnevnem in revialnem tisku.
Nobenega dvoma ni:
-da je na prvem mestu učinkovita in smotrna raba energije (URE) in njeno varčevanje – kot tudi spremenjen način življnja, ki temu sledi.... upam, da tu zdrava pamet vseh nas res prevlada....
-da je JE energija neprimerno bolj učinkovita /izkoristek na vlogo mase/denarja od katerekoli druge, zato tudi vlaganja dolgoročmo odtehtajo učinke,
-da opevani obnovljivi viri (OVE) to vedno niso, ker so pod pritiskom podnebnih sprememb na naravo, ki naj bi bila njihv vir in bo to vendo manj, bolj kot njene ekosistemkse storitve (kot to imnujemo) uničujemo. JE ime veliko prednost v tem, da nima škodlkjivega biodiverzetnega odtisa, na naravo/vodo pa le lokalni odzvem in ogrevanje vode, katero toploto lahko koristno uporabimo in bolj ali manj vračamo v siste ).
-ker se poziv nanaša na vodne vire, ki jih glede na napovedi klimatologov in fizikov ob globalnem/lokalnem! segrevanju ne bo dovolj, predvsem pa ne za delovanje HE, medtem ko se hlajenje JEK lahko izvaja tudi s kopmpresijo zraka in drugih tehnologij, kot se to že načrtuje..
- tehnlogije hranjenja in predelave odpakov ne poznam v podrobnosti, zato se obrnite na raziskovalce na Inst. Jožef Stefan, ki vam bodo gotovo posredvali novosti s tega področja,
Tamara Lah
Prof. Dr. Tamara Lah Turnšek
Znanstvena svetnica
Odd za genetsko toksikologijo in biologijo raka
Jedrska energija je samo na videz prijazna, dejansko pa trajno bremeni okolje. Edina zelena stvar, ki spremlja jedrsko energijo, so dolarji. Denar ne seva.
1. Nikjer na svetu še ni urejeno odlaganje jedrskih odpadkov. Slovenija je ena izmed redkih jedrskih držav, ki nima urejeno odlaganja za nobeno vrsto jedrskih odpadkov.
2. Slovenija je najmanjša in zato tudi najbolj ranljiva jedrska država na svetu. Zato se je treba pogovarjati o prenehanju jedrskega hazarda.
3. Jedrska energija je najdražja in najbolj tvegana energija.
4. Jedrska energija onemogoča rabo obnovljivih virov energije.
5. Jedrska energija ni nizkoogljična, če upoštevamo celoten jedrski gorivni krog.
6. Jedrska energija ne zmanjšuje energetske odvisnosti države. Tehnologija, oprema in gorivo so uvoženi, domači so samo hladilna voda in jedrski odpadki.
7. NEK je edina nuklearka na svetu, ki stoji na potencialno aktivni seizmični prelomnici, obratovanje te jedrske elektrarne predstavlja jedrsko potresno tveganje.
8. Sava se tudi zaradi nuklearke pretirano greje, topotne emisije so velike. Občasno je ogreta celo na 30 °C. Pri Brežicah so že vzpostavljene temperaturne razmere za drst tolstolobika in amurja. Hkrati pa iz spodnjega slovenskega dela reke Save izginjajo ali so že zdavnaj izginile hladnoljubne vrste, kot so lipan, sulec, blistavec in kapelj. Poletne temperature Save pri meji s Hrvaško so v primerjavi s tistimi pred 70 leti zdaj višje za vsaj 12 °C, kar je veliko več, kot so se spremenile temperature zraka v istem obdobju. Jedrska energija je eden od vzrokov globalnega segrevanja.
9. Podnebne spremembe povzročajo vedno več vročinskih valov in toplotnih obremenitev površinskih voda. Znano je, da akumulacijski bazeni hidroelektrarn ugodno vplivajo na toplotne razmere v rekah zaradi dokazane toplotne slojevitosti akumulacijskih bazenov. Zato ne razumemo nasprotovanja gradnje novih HE na Savi in hkrati zagovarjanje nadaljevanja jedrske avanture. Možnosti za razbremenitev okolja in nadomestitev elektrike iz nuklearke je veliko.
10. Mediji širijo jedrske laži, da jedrska elektrarna oskrbuje Slovenijo s približno 40 % vse potrebne energije, recimo v oddaji Odmevi, datum predvajanja: 29. 3. 2022 365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174860561 . Ta objava sode med jedrske laži in jo je treba razgaliti. Jedrska elektrarna Krško (NEK) proizvaja približno 5% vse potrebne energije za oskrbo Slovenije, ne 40 %. Če pa govorimo o električni energiji, proizvaja NEK približno 20 % električne energije.
11. Predlagam referendum o jedrski prihodnosti Slovenije z referendumskim vprašanjem: »Podpirate tvegano in drago jedrsko energijo ali želite prehod na cenejše in zanesljivejše obnovljive vire?«
12. več argumentov proti jedrskemu hazardu na www.zaensvet.si
prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-17.00/87/174893316
Čas za nov dogovor o iranskem jedrskem programu se izteka, napake so lahko usodne
Vojna v Ukrajini in napetosti okoli Tajvana so pozornost javnosti nekoliko odvrnile od pogajanj stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, Evropske unije in Nemčije o iranskem jedrskem programu. V Teheranu že dlje časa zagotavljajo, da ne nameravajo zgraditi jedrske bombe, čeprav bi jo lahko. Vse je odvisno od tega, ali bodo ključne zahodne države popustile pri nekaterih zahtevah. Pogajajo se na Dunaju v času, ko tematika jedrskega orožja spet postaja aktualna, ko vse več takšnih in drugačnih režimov trka na vrata jedrskega kluba in ko je vse večja možnost napak, ki bi lahko imele usodne posledice. O tem s strokovnjaki Jeleno Juvan, Primožem Šterbencem, Miroslavom Gregoričem in dopisnico Karmen Švegl. Oddajo vodi Marjan Vešligaj.
ne fanraziraj eno naj postavijo tebi v hišo da te ne bo zeblo to so delali v socializmu elektrarne naj napravijo na soči ne pa na savi ki niso uporabne kvečjemu nesmiselne ti si pravi strokovnjak
Dinamo na kolo ...
Vetrna energija je super, dokler vetrnice delujejo - ko pa te postanejo odpadek prav tako nihče ne ve kako naj ravna z njimi (idealen primer za to problematiko je nemčija, saj so odslužena krila vetrnic pogosto na tleh poleg novih...) prav tako vetrnice niso najbolj ekološko neoporečne, saj za izdelavo ene same potrebujemo cca. 1 t redkih kovin, ki pa jih kopljejo med drugim tudi na kitajskem in tako še dodatno močno degradirajo okolje, ki je že tako izredno degradirano.
Jedrska elektrarna pa za uspešno hlajenje potrebuje dovolj velike količine vode, ki pa je Sava nikakor ne premore, saj je v primerjavi z večjimi rekami kjer gradijo jedrske elektrarne, slednja manjši potoček. Za okolje bo torej dodatna jedrska elektrarna zelo negativna odločitev, razen če se najde nov način hlajenja vode. v tem primeru pa gradnjo popolnoma podpiram.
Kaj pa jedrski odpadki???? Zakopavanje? Za navadne odpadke se nam zdi to nesprejemljivo, za jedrske bo pa kar v redu? Glede podnebnih sprememb je že tu konsenz, da odgovornosti ne moremo prelagati na prihodnje generacije, pri jedrskih odpadkih pa naj bi to bil spet modus operandi. Življenjska doba sončnih celic, kot smo ta teden slišali v oddaji Interviju, je 30 let, delajo pa že na tem, da bo 50 let. Ko so gradili 1. blok NEK, je bilo rečeno za 25 let. No, na koncu bo to 100 let, če ne bo prej kakšne katastrofe. Trajnostno pomeni gledati celoten življenjski krog izdelka, vse njegove faze. Enako bi moralo veljati tudi za pridobivanje kakršnekoli energije. Ne moremo pri jedrski energiji pri fazi odpadkov kar zamižati in se delati, da tega ni.
Iz mojega vidika mislim da ni nič narobe če tiste odpadke ki se jih ne da reciklirati zakopljemo, če je rešitev varna in trajna. Ponavljam varna in trajna.
Z 2 jederskima elektrarnima vprašanja o energetski samooskrbi ni več.