21. 9. 2022
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Ministrstvo za infrastrukturo uvodoma poudarja, da je v besedilu predloga nejasen predmet predloga ter uporaba besednih zvez, kot so »neregistrirani kros motorji«, »neregistrirani motorji« ter »neregistrirano motorno vozilo«, prav tako pa tudi niso podani nobeni tehnični podatki, zato podajamo naslednji odgovor oziroma splošno pojasnilo s področja pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo, natančneje s področja motornih in priklopnih vozil ter pravil cestnega prometa.
Ministrstvo za infrastrukturo pojasnjuje, da Zakon o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljnjem besedilu: ZMV-1) ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu ter pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem tega zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (1. člen ZMV-1).
V Evropski uniji in tako tudi Republiki Sloveniji je postopek odobritve vozil urejen z naslednjimi predpisi:
- Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L št. 151 z dne 14. 6. 2018, str. 1–218), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1445 z dne 23. junija 2021 o spremembi prilog II in VII k Uredbi (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 313 z dne 6. 9. 2021, str. 4–8);
- Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L št. 60 z dne 2. 3. 2013, str. 52–128), zadnjič spremenjena s Popravkom Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L št. 398 z dne 11. 11. 2021, str. 50–50);
- Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L št. 60 z dne 2. 3. 2013, str. 1–51), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/519 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 167/2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 42–44).
V kolikor vozilo spada med vozila, za katera velja katera izmed navedenih uredb, mora biti tako vozilo pred dajanjem na trg odobreno (homologirano ali posamično odobreno) ter za uporabo oziroma udeležbo v cestnem prometu praviloma tudi registrirano. V skladu z zahtevami navedenih uredb so tako oblikovane tudi vsebina in določbe ZMV-1.
V ZMV-1 so v 14., 16., 18. in 33. točki prvega odstavka 3. člena uvodoma definirani naslednji izrazi, ki se uporabljajo v besedilu zakona:
- »vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev;
- »motorno vozilo« je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja. Med motorna vozila ne spadajo tirna vozila in kolesa s pedali z dodatnim pogonom, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250 W, katerega izhodna moč se prekine, kadar kolesar preneha poganjati pedala, sicer pa se progresivno zmanjšuje in končno prekine, preden hitrost vozila doseže 25 km/h;
- »motorno kolo« (oziroma »dvokolesno motorno kolo«) je motorno vozilo z dvema kolesoma s stranskim priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h; in
- »priklopno vozilo« je vozilo brez lastnega pogona, zasnovano in izdelano z namenom, da ga vleče motorno vozilo. Priklopno vozilo je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali polpriklopnik.
Pogoje za udeležbo motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu ter globe za ravnanja v nasprotju z določenim pa ureja 25. člen ZMV-1:
»25. člen
(pogoji za udeležbo v cestnem prometu)
(1) Za udeležbo v cestnem prometu morajo motorna in priklopna vozila:
1. biti registrirana,
2. imeti veljavno potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila, če gre za tovorno vozilo ali priklopno vozilo ali avtobus, s katerim se opravljajo prevozi v skladu s predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem prometu,
3. imeti veljavno prometno dovoljenje ali veljavno dovoljenje za preskusno vožnjo, razen vojaških vozil na gosenicah, in
4. biti označena s predpisanimi registrskimi ali preskusnimi tablicami, izdanimi za njihovo označitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahki priklopniki niso registrirani, morajo pa imeti brezhibne predpisane naprave in opremo, biti označeni s ponovljeno registrsko označbo vlečnega vozila na registrski tablici ustreznih dimenzij in imeti veljavno potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled, ali obvestilo o roku prvega tehničnega pregleda. V cestnem prometu so lahko udeležena tudi neregistrirana vozila z brezhibnimi predpisanimi napravami in opremo in ki spadajo med:
- motokultivatorje,
- delovne stroje in
- traktorske priklopnike, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 5 ton in katerih hitrost je konstrukcijsko omejena na 30 km/h, razen traktorskih priklopnikov z obliko nadgradnje »SG – vozilo za posebne namene« in dodatnim opisom nadgradnje »za prevoz oseb«.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena v cestnem prometu ne smejo biti udeležena vozila, ki so namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih.
(4) Vozila, registrirana v tujini, so lahko udeležena v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če imajo registrsko tablico in listino o registraciji vozila. Vozilo mora biti označeno z oznako države, v kateri je registrirano. Oznaka države je predpisana v veljavni mednarodni konvenciji o cestnem prometu in je razvidna iz posebne nalepke ali registrske tablice.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko v cestnem prometu udeležena tudi vozila, označena s tujimi preskusnimi ali začasnimi tablicami, če so tehnično brezhibna, imajo sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v mednarodnem prometu in veljavno listino za preskusno vožnjo ali veljavno listino o registraciji.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se voznik vozila, ki mu je veljavnost prometnega dovoljenja potekla, pa od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni preteklo več kot 30 dni, kaznuje z globo 100 eurov.
(8) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 1.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov, če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni.
(10) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali četrtim odstavkom tega člena. Voznik vozila, registriranega v tujini, ki mu na vozilu manjka samo oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, se kaznuje z globo 100 eurov.
(11) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.«.
Ministrstvo za infrastrukturo tudi pojasnjuje, da Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v 15.a točki prvega odstavka 3. člena določa, da so »lahka motorna vozila« invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, niso širša od 80 cm in so izvzeta s področja uporabe Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L št. 60 z dne 2. 3. 2013, str. 52).
Nadalje v ZPrCP v osmem odstavku 97.a členu določa, da je uporaba lahkih motornih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h ali so širša od 80 cm, lahkih motornih vozil brez krmila in miniaturnih motornih vozil, v cestnem prometu ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena uporaba motornih sani v cestnem prometu, če je to potrebno za reševanje človeških življenj ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode ali odpravo posledic onesnaženja okolja. V takih primerih sme v skladu s prometnimi pravili, ki se uporabljajo za vožnjo motornih vozil, motorne sani upravljati oseba, ki sme voziti motorno vozilo.
V desetem odstavku 97.a člena ZPrCP je določena tudi sankcija za kršitev določbe zgoraj navedenega osmega odstavka istega člena, kjer je določeno, da se z globo 250 eurov kaznuje za prekršek voznik lahkega motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo osmega odstavka tega člena, pri čemer pa Ministrstvo za infrastrukturo meni, da je višina globe sorazmerna glede na vsebino kršitve.