Ukinitev ekološkega sklada

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Naj poudarimo, da Eko sklad že več kot četrt stoletja spodbuja naložbe v zeleno prihodnost. Poleg nepovratnih finančnih spodbud nudi tudi ugodne kredite in brezplačno strokovno svetovanje. V zadnjih letih pa je najbolj poznan po subvencijah za izvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije. 

Obseg dodeljenih spodbud Ekosklada strmo narašča in sicer je v zadnjih letih na leto dodeljenih spodbud trikrat več kot v obdobju 2010-2017. V letu  2021 je tako Eko sklad izplačal 73 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega skoraj polovico za energetsko obnovo stavb. S temi spodbudami je bilo izvedenih skoraj 26.000 okoljskih naložb v vrednosti okoli 434 milijonov evrov. Dodeljenih je bilo tudi 54,5 milijonov evrov kreditov za okoljske naložbe. Skupaj z ugodnimi krediti je bilo podprtih 505 milijonov evrov okoljskih naložb, za izvedbo katerih je bilo ustvarjenih okoli 6300 delovnih mest. Če upoštevamo še posredne učinke na gospodarstvo, pa lahko zaključimo, da Eko sklad s svojimi spodbudami ustvari skoraj 10.000 »zelenih« delovnih mest. S spodbudami oz. spodbujenimi investicijami v letu 2021 bo vsako leto porabljenih 392 GWh  manj energije in 143.201 ton CO2 manj izpustov kot bi bilo sicer. Torej imajo spodbude Eko sklada pomembne makroekonomske in okoljske učinke. Eko sklad tako predstavlja pomemben steber politike učinkovite rabe energije oziroma podnebno-energetske politike.  

Naj izpostavimo, da v strateških dokumentih, ki jih je sprejela Vlada RS, kot na primer Nacionalni energetsko podnebni načrt do leta 2030,  podnebno-energetska politika predvideva, da je za doseganje podnebno energetskih ciljev treba dodeljevati nepovratne spodbude. Nacionalni energetsko podnebni načrt do leta 2030 tako predvideva skoraj podvojitev nepovratnih spodbud do leta 2030, ki bi jih dodeljeval Eko sklad. 
  
Ministrstvo za okolje in prostor se zavzemama, da bi bile v prihodnje subvencije bolj usmerjene v reševanje problema energetske revščine oziroma, da bi se dodeljevale glede na dohodek in premoženje vlagateljev. Torej, da bi bili socialno šibkejši vlagatelji prav tako upravičeni do višjih subvencij.