Zakon o javnem redu in miru - nedovoljeno kampiranje

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Iz določil 18. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Ur. list RS, št. 70/06 in 139/20; ZJRM-1) izhaja, da je kampiranje dovoljeno na za to določenem javnem kraju, ali na zasebnem prostoru s soglasjem lastnika ali posestnika. Občine pa lahko s svojimi predpisi oz. odloki določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju.

Lokalne skupnosti torej lahko posebej in podrobneje uredijo področje kampiranja (nekatere občine dodatno pogojujejo kampiranje na zasebnih površinah – npr. četudi lastnik zemljišča poda soglasje, mu občina dovoli zemljišče oddajati le mesec dni v tekočem letu), strožje pa je urejeno kampiranje npr. na območju Triglavskega narodnega parka, ki spada pod posebni režim Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Pojasniti je treba, da kampiranje po veljavnem ZJRM-1 pomeni bivakiranje, postavljanje kampov ali drugih improviziranih objektov z namenom začasnega prenočevanja. Prekrška pa ne predstavlja parkiranje avtodoma na urejenem parkirnem prostoru (gre za začasno ustavitev med potovanjem in ne kampiranje). Prav tako ni prekršek taborjenje na zasebni površini v skladu v medsebojnim dogovorom (npr. taborniki ali skavti se dogovorijo z lastnikom za taborjenje na njegovem zemljišču).[1]

Policija je v letu 2021 obravnavala 386 primerov kršitev določil 18. člena ZJRM-1, do 30. 9. 2022 pa 275. Za nadzor nad izvajanjem omenjenih določb ZJRM-1 in odločanje o teh prekrških je poleg policije pristojno tudi občinsko redarstvo. Slednje in občinski inšpektorat pa sta edina pristojna za nadzor nad izvajanjem določb občinskih predpisov in s tem tudi za odločanje o prekrških iz teh predpisov. Glede zneska globe za prekršek po 18. členu ZJRM, izpostavljamo, da je večina glob za prekrške s področja nepravilnega parkiranja po določilih Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.; ZPrCP) predpisana v znesku 40 ali 80 eur.[2]

V Ministrstvu za notranje zadeve na podlagi opisanega, ocenjujemo, da je zakonodaja s področja kampiranja ustrezna ter da trenutno ni potrebe po spremembi le-te. Prav tako menimo, da so zneski glob ustrezni in primerljivi z drugimi primerljivi prekrški, čeprav so v ZJRM-1 zapisani še v tolarjih.[3]

[1] Glej obrazložitev člena v Predlogu ZJRM-1, št. 0071-21/2005/26 (EVA: 2004-1711-0018), 7. 12. 2005.

[2] Glej peti in šesti odstavek 65. člena ZPrCP. V primerih iz 57.c člena Zakona o prekrških (Ur. list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US; ZP-1) pa lahko plača samo polovico izrečene globe.

[3] Upošteva se Zakon o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06).