Popravek nemškega sistema
Podporniki kombiniranega volilnega sistema ponavadi zamolčijo 2. stavek 1. odstavka 6. člena nemške volilne zakonodaje.
Po domače gre takole: "Če v posameznem okraju zmaga neodvisen kandidat ali kandidat stranke, ki ni dosegla volilnega praga, se strankarski glasovi vseh njegovih volivcev vržejo stran."
Zakaj? Da ne bi neka stranka zmagala na volitvah z nič glasovi, ker bi z neko drugo, sorodno stranko trgovala proporcionalne glasove za večinske. To se je pred dvema letoma zgodilo v Južni Koreji, kjer sta obe največji stranki ustanovili vsaka svojo satelitsko stranko in naročili svojim volivcem, naj svoj proporcionalen glas dajo satelitski stranki. (https://blog.politics.ox.ac.uk/in-the-orbit-of-democracy-satellite-parties-in-south-koreas-2020-parliamentary-election/)
Trenutno popularen SVS-jev kombiniran volilni sistem tega predpisa seveda ne vsebuje.
Ta mehanizem je za silo dober, ni pa brezhiben. Če nekdo zmaga s premalo glasovi, bo vseeno izvoljen, če pa nekdo dobi več kot polovico vseh glasov, pa bodo presežni glasovi šli v nič. Z uvedbo drugega kroga se doseže samo, da se ne da več ugotoviti, katere glasove je treba vreči stran.
Oblikoval sem drugačen, izboljšan mehanizem, ki naslavlja te pomanjkljivosti:
- namesto, da se mandat večinsko izvoljenega poslanca pripiše stranki, za katero je kandidiral, se ga razdeli med stranke, za katere so glasovali njegovi volivci. (to pomeni, da bodo na papirju stranke imele necelo število mandatov, ampak to ni resen problem)
- če nek kandidat zmaga z manj glasovi, kot bi jih potreboval za izvolitev, se manjkajoče glasove odbije stranki, ki ga je predlagala. Če stranka nima dovolj glasov, kandidata pa ni podprla večina volivcev v okraju, potem ta kandidat ni izvoljen.
- na večinskem delu volitev se uvede odobritveno glasovanje za nič ali več kandidatov, sicer ne bo nihče dobil večine glasov.
Dodatna prednost je, da ni treba povečevati parlamenta.
V priponki prilagam primer volilne zakonodaje z opisanim mehanizmom.
Vlado pozivam predvsem, da, v kolikor ideja o kombiniranem volilnem sistemu pride na delovno mizo, upošteva vse zgoraj navedeno.
Morda plastično prikažete na primeru treh političnih strank in nestrankarskega kandidata. Sedanje stanje in izboljšeno stanje po vašem predlogu na primeru 10000 glasov.
1. primer:
neodvisni kandidat - 5000 glasov, od tega 3000 volivcev stranke A, 1500 volivcev stranke B in 500 volivcev stranke C
kandidat stranke A - 3000 glasov
kandidat stranke B - 1500 glasov
kandidat stranke C - 500 glasov
pri obeh variantah je izvoljen neodvisni kandidat, ker je dobil vsaj 50% glasov in več kot katerikoli drug kandidat
pri originalnem nemškem sistemu se stranki A odbije 3000 glasov, stranki B 1500 glasov, stranki C 500 glasov
pri mojem predlogu se strankam ne odbija glasov; namesto tega se stranki A pripiše 0,6 mandata, stranki B 0,3 mandata in stranki C 0,1 mandata. Pri razdeljevanju proporcionalnih sedežev se bo upoštevalo, da so stranke že dobile toliko mandatov
2. primer:
neodvisni kandidat - 8000 glasov, od tega 4000 volivcev stranke A, 2500 volivcev stranke B in 1500 volivcev stranke C
kandidat stranke A - 1000 glasov
kandidat stranke B - 500 glasov
kandidat stranke C - 500 glasov
ponovno je izvoljen neodvisni kandidat
pri originalnem nemškem sistemu se stranki A odbije 4000 glasov, stranki B 2500 glasov, stranki C 1500 glasov - torej več kot v 1. primeru
pri mojem predlogu se stranki A pripiše 0,5 mandata, stranki B 0,3125 mandata in stranki C 0,1875 mandata - torej primerljivo kot v 1. primeru
3. primer:
kandidat stranke A - 3500 glasov, od tega 2000 volivcev stranke A, 1000 volivcev stranke B in 500 volivcev stranke C
kandidat stranke B - 3000 glasov
neodvisni kandidat - 2000 glasov
kandidat stranke C - 1500 glasov
pri nemškem volilnem sistemu:
izvoljen je kandidat stranke A
če je stranka A dosegla volilni prag, se ne odbija glasov
če stranka A ni dosegla volilnega praga, se stranki A odbije 2000 glasov, stranki B 1000 glasov in stranki C 500 glasov
pri mojem predlogu:
če je stranka A na državni ravni ravni od volivcev, ki niso glasovali za njenega kandidata iz tega okraja, dobila vsaj 1500 proporcionalnih glasov (kolikor manjka do večine), se najprej teh 1500 glasov najprej pripiše kandidatu stranke A:
kandidat stranke A - 5000 glasov, od tega 3500 volivcev stranke A, 1000 volivcev stranke B in 500 volivcev stranke C
kandidat stranke A je izvoljen, stranki A se pripiše 0,7 mandata, stranki B 0,2 mandata, stranki C pa 0,1 mandata
če stranka A na državni ravni ravni od volivcev, ki niso glasovali za njenega kandidata iz tega okraja, NI dobila vsaj 1500 proporcionalnih glasov, potem njen kandidat NI izvoljen, ker ni dobil večine glasov. V tem primeru se da možnost še drugouvrščenemu kandidatu, katerega stranka mora dobiti 2000 glasov, da je lahko izvoljen
Če se v vsakem okraju volitev udeleži 10000 volivcev, je pripis 1 mandata v grobem ekvivalenten odbitku 5000 glasov.