21. 12. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pridobitev pravice do pokojnine borcev NOV je nazadnje urejal Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 23/82, s spremembami), ki je veljal v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 3. 1992. Za borce NOV so se štele osebe, katerim se je ves čas vstopa od vstopa v narodnoosvobodilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj pa do 15. maja 1945, nepretrgoma štel v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju. Pravico do starostne pokojnine so pridobili, ko so izpolnili predpisano starost in dopolnili potrebno dolžino pokojninske dobe. Če so v NOV vstopili pred 9. 9. 1943 oziroma t. i. primorski borci pred 13. 10. 1943, so pravico do starostne pokojnine pridobili pod ugodnejšimi pogoji, kot so sicer veljali za t. i. splošne zavarovance, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pet let krajša pokojninska doba oziroma pet let nižja starost). Slednji so imeli tudi ugodnejšo lestvico za odmero pokojnine, in sicer na podlagi petletnega namesto desetletnega povprečja plač. Borci NOV, ki so vstopili po 9. 9.1943 pa so pridobili pravico do starostne pokojnine pod enakimi pogoji kot ostali zavarovanci, s tem da so imeli pravico do povečanja pokojnine, če je njihova pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo znašala manj kot 85 odstotkov pokojninske osnove. Povečanje je bilo odvisno od leta vstopa v NOV (borcu NOV od 9. 9. 1943 za 60 odstotkov, borcu NOV od leta 1944 za 30 odstotkov, borcu NOV od leta 1945 za 10 odstotkov), povečala pa se je največ do 85 odstotkov pokojninske osnove. Borci NOV, ki so bili nosilci partizanske spomenice 1941, so imeli pravico do pokojninskega dodatka, ki je enak razliki med pokojnino in njegovim 100-odstotnim povprečnim mesečnim dohodkom v zadnjih 12 mesecih pred upokojitvijo.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal od 1. 4. 1992, borcem NOV ne omogoča več pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji oziroma njeno ugodnejšo odmero.
V primeru smrti uživalca pokojnine kot borca NOV pa se družinskim članom družinska oziroma vdovska pokojnina odmeri od pokojnine, do katere je imel uživalec pokojnine pravico ob smrti, po splošnih predpisih veljavnih na dan priznanja pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine. Po veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22, uradno prečiščeno besedilo, nadaljevanju ZPIZ-2) se vdovska pokojnina odmeri v višini 70 odstotkov osnove za njeno odmero. S priznanjem pravice do družinske pokojnine se družinskim članom umrlega zagotavlja določena materialno in socialno varnost. Po ZPIZ-2 je pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine načeloma pogojena z njihovo starostjo in določenim statusom, v nekaterih primerih pa še z obstojem preživljanja s strani umrlega vse do njegove smrti. Otrokom je zagotovljena pravica do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti brez izpolnjevanja dodatnih pogojev. Če se otroci šolajo, jim je pravica do družinske pokojnine zagotovljena do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Višina družinske pokojnine je praviloma odvisna od števila družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, in sicer za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 odstotkov, za dva v višini 80 odstotkov, za tri v višini 90 odstotkov ter za štiri ali več v višini 100 odstotkov osnove.
Vsako leto se število upravičencev do borčevske pokojnine znižuje, npr. v letu 2016 je bilo izplačanih 11.844 borčevskih pokojnin, v letošnjem letu pa okoli 5600, tako kot je avtor predloga že sam zapisal.
Na koncu naj še poudarimo, da je izplačilo pokojnin varovano z načelom varstva zaupanja v pravo, kot eno od ustavnih načel pravne države, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu, in ob upoštevanju pravice do socialne varnosti, določene v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Prav tako pa ZPIZ-2 med značilnostmi pravic določa, da pravic (pravic iz zavarovanja) ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon, zato predlog ni primeren za obravnavo.