22. 9. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da »popoldanski« samostojni podjetnik kot pravni oziroma zakonski termin ne obstaja več, ampak se ta izraz pogovorno uporablja za samostojnega podjetnika posameznika, ki ni zavarovan kot samozaposleni po 15. členu ZPIZ-2, temveč je obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja ali po kaki drugi prednostni podlagi, poleg tega pa opravlja samostojno dejavnost.
V tem primeru se plačuje zgolj posebni prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, katerega višina je odvisna od podlage za vključitev v to obliko zavarovanja, v večini primerov pa se plačuje v pavšalnih zneskih, ki jih določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije s sklepom. V prvi alineji prvega odstavka 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPIZ-2) je tako določeno, da se za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni obvezno zavaruje oseba, ki samostojno opravlja pridobitno oziroma drugo dovoljeno dejavnost, pa iz tega naslova ni zavarovana. Zavezanci za plačilo teh prispevkov so v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPIZ-2 zavarovanci sami.
V primeru popoldanskega samostojnega podjetnika, na katerega se nanaša pobuda, gre torej za ureditev obveznega (invalidskega) zavarovanja le za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki prizadene osebe, ki so sicer obvezno zavarovane na podlagi delovnega razmerja ali na kaki drugi podlagi, vendar pa dodatno opravljajo kako drugo dopolnilno delo ali dejavnost, na podlagi katere niso vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Skladno s pokojninsko zakonodajo se šteje, da praktično pri opravljanju vsakega dela oziroma vsake dejavnosti obstaja možnost nastanka invalidnosti in v nekaterih primerih celo smrti. Zato je nujno potrebno, da se vsi, ki neko delo ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, za te primere tudi zavarujejo (za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). S takšno določbo zakonodajalec varuje osebe, ki opravljajo neko sekundarno dejavnost (poleg redne zaposlitve). Takšen način vključitve v zavarovanje pa se v nobenem primeru ne šteje v pokojninsko dobo in ne upošteva pri določitvi pokojninske osnove, vendar pa so zavarovanci ob pogoju plačanih prispevkov in v primeru nastopa invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, lahko ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do invalidske pokojnine, kot če bi bili obvezno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem mora oseba dokazati vzročno zvezo med poškodbo, katere posledica je invalidnost, in opravljanjem dela. V primeru nastopa smrti, ki je posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, pa so preživeli družinski člani ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do družinske oziroma vdovske pokojnine, kot če bi bila taka oseba obvezno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ohja, kakšen nekoristen odgovor.
Torej se plačuje zdr. zavarovanje za primer bolezni in potem pokojninski prispevek za primer invalidnosti ali smrti. Ali ni to eno in isto? Ko bi ga vsaj pomenovali drugače, tako pa je res videti kot da gre za pobiranje denarja brez pravega razloga.
Nekdo, ki dela dve službi, plača državi več, na stara leta pa ne bo imel nič od tega. Samo malo bolj zgaran bo, država pa malo manj. Super.
Smešno... Ste si na ministrstvu sploh prebrali lasten odgovor? Zakaj mislite, da veste nekaj več od nas ostalih? Začnete s poučevanjem, da "popoldanskega" sp-jevstva ni, potem pa v nadaljevanju sami uporabljate ta isti izraz. Potem se pa čudite, če ga uporabljamo tudi ostali??? V bistvu zavajate s svojimi trditvamo o teh zavarovanjih. Tega enostavno ni možno vnočiti, zato se to plačuje popolnoma v prazno. To potrjujejo tudi operativci na terenu - uslužbenci zavodov za zaposlovanje in SPOT točk. Lahko bluzite kar želite, a dejstva govorijo zase. S tem nam v bistvu kažete, kako deluje država. Nerealno, neresnično, pod pretvezo pobira denar, za katerega ni realne osnove in koristi. Steka se v zavarovalnice, ki pa seveda taisti pobrani denar porabljajo za lastne investicije, s katerimi bodo generirale dobiček. Pa smo spet prišli do črpanja javnega denarja v privatne namene. Država se proti temu bori, hkrati pa sama to omogoča. Razumi kdor more. Franz Kafka je imel prav - kolesja birokratov, aparatčikov in političarjev so neizprosno razosebljena in uničevalna.
Potrebno bi bilo uvesti ponovno možnost študentskih S.Pjev.
.. Če bodo ukinili normirane odhodke oz. spremenili iz 80% - 60% tega ne morejo narediti za nazaj. Lahko pa velja za poslovno leto 2023, in se vsak posameznik pri
davčnem obrčunu odloči ali bo naprej normirani ali navaden (dejanski), s.p. Po ustavi , se noben davek ne more spreminjati za nazaj, če je le-ta v škodo davkoplačevalca.
Spoštovani,
Vlada ne namerava ukiniti vodenje poslovanja na podlagi normirnih stroškov, ampak razmišlja v smeri, da bi znižala normirne stroške iz 80 % na 60 %.
S tem bi se osnova za obdavčitev po stopnji 20 % zvišala. Obdavčitev je cedularna - dokončna in ne gre ponovno v dohodnino.
Na celoten prihodek, ki ga ustvari s.p. bo iz 4 % kot je sedaj , potem obdavčen po 8 %.
Sama bi predlagala, da ostane kot je sedaj ( 80 %) in se namesto tega ukine cedularna obdavčitev (dokončen davek 20 %) in se osnova za obdavčitev in olajšave v davčnem obračunu obravnavajo enako kot pri s.p. , ki niso normiranci.
Izjema bi bili popoldanski s.p. - normiranci, za katero bi ostalo enako kot do sedaj.
S spoštovanjem
Če se vlada odloči za ukinitev normiranih stroškov pri s.p., bo s tem vzpodbudila ponovno delo na črno (namreč ideja normiranih stroškov je, da ni dodatnega dela z vodenjem evidenc, plačevanja računovodstva, da je poenostavljeno poslovanje....) in z ukinitvijo upoštevanja normiranih stroškov bo lahko plačanih manj, in ne več, davkov. Z ukinitvijo normiranih stroškov se bo zelo verjetno tudi zaprlo veliko s.p.jev, ljudje bodo še vedno delali, le da ne bodo plačevali davkov.
Vlada naj dobro razmisli učinke take odločitve, kajti trenutni rešitev morda vseeno ni tako slaba kar se tiče prilivov v davčno blagajno.
Veliko je takih dejavnosti, da se jim ne bi izšlo še plačevanje računovodstva, višjih davkov ali pa tudi nimajo znanj glede vodenja knjig. Vsem takim bo v nekem oziru vzeta možnost nekega dodatnega zaslužka, ki jih je sedaj morda držal nad vodo. V oziru, da se napoveduje tudi recesija so lahko koraki, s katerimi se ljudem otežuje delo, želi tvegani, kajti zmanjšal se bo priliv v davcno blagajno, hkrati pa bo nek del te populacije na robu preživetja.
Popoldanski s.p. s sedanjimi poenostavitvami sedaj delu populacije omogoča preživetje, hkrati pa država tudi prejme davke.
Spoštovani,
Vlada ne namerava ukiniti vodenje poslovanja na podlagi normirnih stroškov, ampak razmišlja v smeri, da bi znižala normirne stroške iz 80 % na 60 %.
S tem bi se osnova za obdavčitev po stopnji 20 % zvišala. Obdavčitev je cedularna - dokončna in ne gre ponovno v dohodnino.
Na celoten prihodek, ki ga ustvari s.p. bo iz 4 % kot je sedaj , potem obdavčen po 8 %.
Sama bi predlagala, da ostane kot je sedaj ( 80 %) in se namesto tega ukine cedularna obdavčitev (dokončen davek 20 %) in se osnova za obdavčitev in olajšave v davčnem obračunu obravnavajo enako kot pri s.p. , ki niso normiranci.
Izjema bi bili popoldanski s.p. - normiranci, za katero bi ostalo enako kot do sedaj.
S spoštovanjem
SPji do prejema višine minimalne plače sploh ne bi smeli nič plačevati! To kar je sedaj je popolnoma neživljenjsko. Če SP zasluži komaj za osebno preživetje (hrana, voda, prašek, ipd.), potem pač naj ne plača prispevkov.
Popoldanci pa naj plačajo zgolj od profita ter za vodenje evidence (par EUR letno) in nič drugega.
Spoštovani,
imate že 28 glasov ZA, kar pomeni, da bo vlada vaš predlog obravnavala, zato vam predlagam, da svoj predlog dopolnite z dodatnim predlogom in sicer:
Predlagam, da se osnova od katere se plačuje pavšalni prispevek za IPZ ( popoldanski s. p. ) vključi v pokojninsko osnovo zavezanca.
Predlog se bo obravnaval na vladi in morda bo vlada naslovila ta predlog pristojni služi v obravnavo.
S spoštovanjem
Predlog se najverjetneje ne bo obravnaval ker naši vladi "dol visi" za vse predloge ki se jih tukaj postavi.
Moj prvi predlog pred 3 leti je bil identičen od tega.
Od tistega dne ko sem zvedel za to stran in sem dal čez že nešteto predlogov ni bil niti en še zares obravnavan s strani vlade...
Enmu v pisarni dajo nalogo da odgovarja na te predloge in da se dela iz ljudi norca. Kateri koli predlog ki je dobil dovolj glasov je samo dobil odgovor da "ne bomo nič spremenili ker tako piše v zakoniku in to tako je"... Čeprav naj bi bila točno to naloga te strani predlagam.vladi
Požvižgajo se za naše želje in predloge.
Kot referendumi v Sloveniji - ljudstvo se odloči da bi se delalo v nedelje ampak država se obriše pod nosom za to in vseeno sprejme kar če.
To ni demokracija, to je iluzija demokracije.
Zaradi tega le redko več spremljam to stran ker zakaj bi trobu nekomu ki sedi na ušesih...
Da boste vidl kako zgleda odgovor države ki ji definitivno ni v interesu da neha krasti denar od državljanov...
Link do mojega predloga, ki je skoraj identičen temu:
predlagam.vladi.si/predlog/12044
Hvala za opozorilo. Ja, imam podobno izkušnjo, žal... Nek aparatčik ima očitno nalogo, da na čim bolj zapleten (s čim več sklici na zakonodajo in s čim bolj pravniškim jezikom) zavrača te predloge. Sam sem že večkrat zahtevel od tega portala, da objavi, koliko predlogov je dejansko šlo v realizacijo oziroma je zaradi njih prišlo do spremembe zakonodaje. Seveda mi niso odgovorili oziroma so me napotovali na neke statistike, od koder se to ne vidi.
Z malo več upanja sem tokrat oddal predlog, ker sem zasledil, da se pripravljajo spremembe zakonodaje na tem področju in sem hotel spomniti tudi na ta problem. Meni se ne zdi niti pravično niti ustavno, da vplačuješ nekaj, od česar nikakor ne moreš imeti niti neposredne niti posredne koristi.
Bomo videli :)
Davki so in niso problem. Za politike je fino da pritekajo v državno blagajno. Mi ki jih plačaujemo pa so dodatni problem, ki ga nismo še reševali z npr. 8.marec in še kakšnimi kot so Pravna mreža. Vsaj ti dve organizaciji si počasi pripravljata ugodnosti za sebe in njim podobne, kaj bo ostalo za nas pa se jim po domače fučka. Zdaj pa je na nas vrsta da se politiki upremo tako, da nam začnejo polagat račune kam porabljajo naš denar. Zadnji lep primer je zdravstveni minister. Nikoli ni vodil kakšne ustanove ali recimo 10.000 zaposlenih, včeraj pa je poslal v DZ zakon, ki nam jemlje naš skupni denar samo za peščico ljudi v zdravstvu. In kaj smo storili. Politiki bore malo. Mi pa se moramo veliko popeljat z kolesi okrog parlamenta da bo kaj zaleglo čez kakšno leto ali dve.
Spoštovani,
Preden se odločimo ali smo za ali proti, je potrebno pogledati ustroj celotnega sistema.
Pavšalna obdavčitev popoldanskih s.p. ( IPZ, ZZ) je stara že več kot 40 let. Popoldanski s.p., ki je normiranec je obdavčen cedularno, kar pomeni, da dobiček ne gre v dohodninsko obdavčitev. Obdavčitev je dokončna. V nasprotnem, če vodi s.p. poslovne knjige, bi šel v dohodnino in bi bil obdavčen skupaj s plačo po progresivni lestvici, kar bi pomenilo, da bi bil lahko obdavčen tudi po 26 % stopnji in več.
Obdavčitev z prispevki z IPZ, ZZ ali samo ZZ, imajo tudi osebe po pogodbi o delu , kratkoročno delo upokojencev , obvezna praksa dijakov, kratkoročno delo družinskih članov v dejavnosti s.p. itd.
Razmišljati moramo kako nadgraditi ureditev popoldanskih s.p. in sicer tako, da se zaradi plačevanja IPZ prispevkov razmišlja v smeri, kako zaradi tega povečati osnovo za pokojnino. Morda je potrebno, da se predlog razširi v tej smeri.
Hvala za smiseln odziv. Ja, saj sem napisal na koncu, da "naj se odpravi ali vsaj spremeni tako, da bo vplačevalec dejansko imel koristi od vplačanih dajatev". Sam nisem strokovnjak s tega področja, zato težko dam realen predlog, sploh v širši perspektivi, ki ste jo navedli. Sem pa plačnik teh "neuporabnih" dajatev in vidim, da sedaj služijo za polnjenje blagajne, od katere pa sam kot vplačnik nimam koristi, zato apeliram, da se tako stanje odpravi. Kako, naj povedo strokovnjaki (kot npr. vi). Podal sem jasno pobudo in cilj, način pa prepuščam odgovornim.
Spoštovani,
imate že 28 glasov ZA, kar pomeni, da bo vlada vaš predlog obravnavala, zato vam predlagam, da svoj predlog dopolnite z dodatnim predlogom in sicer:
Predlagam, da se osnova od katere se plačuje pavšalni prispevek za IPZ ( popoldanski s. p. ) vključi v pokojninsko osnovo zavezanca.
Predlog se bo obravnaval na vladi in morda bo vlada naslovila ta predlog pristojni služi v obravnavo.
S spoštovanjem
Če spremenim besedilo predloga, se bo predlog obravnaval kot nov predlog in bodo do sedaj oddani glasovi odstranjeni. Poleg tega nisem poklican/placan za to da namesto vlade formuliram zakonska besedila. Opozarjam jih na anomalijo in nepravilnost, popravek naj pa spesnijo sami.
Ali se je od leta 2022 do danes (2025) kaj doreklo ali premaknilo?
Se vedno plačujem nekaj kar je podobno dvojni obdavčitvi delavcev migrantov. Mogoče bo pa treba evropske institucije povprašat za mnenje.