22. 9. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s financiranjem borčevskih pokojnin, vam pojasnjujemo, da Republika Slovenija v skladu s prvo alinejo 161. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPIZ-2) zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov za udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne, narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane padlih oziroma umrlih borcev NOB. Takšna ureditev ni novost, saj je bilo že pri pokojninskem sistemu nekdanje Jugoslavije zakonsko določeno, da federacija še takratni Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vrača finančna sredstva za zavarovance, ki so uveljavili pokojnino pod ugodnejšimi pogoji.
Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa podajamo pojasnilo o sami pravici do pokojnine borcev NOB. Pridobitev pravice do pokojnine borcev NOB je nazadnje urejal Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 23/82, s premembami), ki je veljal v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 3. 1992. Za borce NOB so se štele osebe, katerim se je ves čas vstopa od vstopa v narodnoosvobodilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj pa do 15. maja 1945, nepretrgoma štel v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju. Pravico do starostne pokojnine so pridobili, ko so izpolnili predpisano starost in dopolnili potrebno dolžino pokojninske dobe kot ostalim splošnim zavarovancem. Če so v NOB vstopili pred 9. 9. 1943 oziroma t. i. primorski borci pred 13. 10. 1943, so pravico do starostne pokojnine pridobili pod ugodnejšimi pogoji, kot so sicer veljali za t. i. splošne zavarovance, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pet let krajša pokojninska doba oziroma pet let nižja starost). Slednji so imeli tudi ugodnejšo lestvico za odmero pokojnine, in sicer na podlagi petletnega namesto desetletnega povprečja plač. Borci NOB, ki so vstopili po 9. 9.1943 pa so pridobili pravico do starostne pokojnine pod enakimi pogoji kot ostali zavarovanci, s tem da so imeli pravico do povečanja pokojnine, če je njihova pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo znašala manj kot 85 odstotkov pokojninske osnove. Udeležencem NOB se je čas aktivnega sodelovanja v NOB všteval v pokojninsko dobo v dejanskem trajanju, pravica jim je bila priznana in odmerjena pod enakimi pogoji in na enak način, kot vsem ostalim zavarovancem.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal od 1. 4. 1992, borcem NOV ne omogoča več pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji oziroma njeno ugodnejšo odmero.
V zvezi s kritiko avtorja glede izplačila borčevskih pokojnin ostalim družinskim članom pa pojasnjujemo, da v primeru smrti uživalca pokojnine kot borca NOB se družinskim članom, družinska oziroma vdovska pokojnina prizna in odmeri od pokojnine, do katere je imel uživalec pokojnine pravico ob smrti, po splošnih predpisih veljavnih na dan priznanja pravice do družinske/vdovske pokojnine. S priznanjem pravice do družinske/vdovske pokojnine se družinskim članom umrlega zagotavlja določeno materialno in socialno varnost. Po ZPIZ-2 je pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine za družinske člane načeloma pogojena z njihovo starostjo in določenim statusom, v nekaterih primerih pa še z obstojem preživljanja s strani umrlega vse do njegove smrti. Otrokom je tako zagotovljena pravica do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti brez izpolnjevanja dodatnih pogojev. Če se otroci šolajo, jim je pravica do družinske pokojnine zagotovljena do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Višina družinske pokojnine je praviloma odvisna od števila družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, in sicer za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 odstotkov, za dva v višini 80 odstotkov, za tri v višini 90 odstotkov ter za štiri ali več v višini 100 odstotkov osnove.
Vsako leto se število upravičencev do borčevske pokojnine znižuje, v letošnjem letu je bilo še okoli 5600 upravičencev, od tega starostno/invalidsko pokojnino prejema 1354 upravičencev, ostalo so uživalci vdovske/družinske pokojnine. Iz evidenc Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) ni razvidno razlikovanje med prejemniki družinske oziroma vdovske pokojnine po borcih oziroma padlih borcih. Tako kot je že zgoraj zapisano je pridobitev pravice do vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine odvisna od izpolnitve splošnih in posebnih pogojev po veljavni zakonodaji ZPIZ-2 na dan priznanja pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine. Splošni pogoji morajo biti izpolnjeni na strani umrlega zavarovanca ali uživalca določenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, posebni pa na strani vdove oziroma vdovca ter družinskih članov. Vdovam oziroma družinskim članom se vdovska oziroma družinska pokojnina odmeri od pokojnine, do katere je bil uživalec pokojnine upravičen ob smrti.