6. 9. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na začetku pojasnjujemo trenutne razmere na trgu dela, ki so se po covid krizi občutno izboljšale in presegle predkoronsko raven. Registrirana brezposelnost se je izrazito zmanjšala, delovna aktivnost prebivalstva pa je znatno porasla. Konec avgusta 2022 je bilo na zavodu prijavljenih 53.935 brezposelnih oseb, kar je najnižja brezposelnost, odkar v samostojni Sloveniji merimo brezposelnost. Pred tem je bila najnižja brezposelnost septembra 2008, ko je bilo na zavodu registriranih 59.303 brezposelnih. Število delovno aktivnih oseb pa se je povečalo že peti mesec zapored, in sicer v juniju 2022 na nekaj več kot 922.300. To je nova rekordna vrednost delovno aktivnih oseb, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. Vendar pa manjše število prijav novih brezposelnih oseb ob povečanih zaposlitvenih možnostih spreminja strukturo brezposelnosti, ki se je poslabšala. Med brezposelnimi se je povečal delež težje zaposljivih, ranljivih skupin.
Za pridobitev pravic iz naslova brezposelnosti se mora posameznik pri zavodu obvezno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb, s čimer poleg pravic prevzame tudi obveznost aktivnega iskanja zaposlitve, ki je temeljna obveznost brezposelne osebe in je določena v 11. členu Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v nadaljevanju: ZUTD).
Obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve so naslednje:
- redno spremljanje objav prostih delovnih mest in pravočasno prijavljanje nanje v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu,
- ustrezno odzivanje na napotnice zavoda,
- udeleževanje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca ali zavoda,
- dogovori z zavodom za nov termin obiska oziroma svetovalnega razgovora najkasneje v roku 15 dni po poteku datuma zadnje dogovorjene aktivnosti in
- uresničevanje vseh drugih aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.
Brezposelno osebo v primeru neizpolnjevanja naštetih obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve ter izpolnjevanja obveznosti iz zaposlitvenega načrta zavod preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, s čimer ji, v kolikor je do nje upravičena, preneha tudi pravica do denarnega nadomestila.
ZUTD v 65.a členu določa, da se lahko zavarovancu zniža pravica do denarnega nadomestila. V primeru, če prejemnik denarnega nadomestila ne išče aktivno zaposlitve in te obveznosti ni oproščen z zaposlitvenim načrtom, mu lahko zavod denarno nadomestilo za naslednja dva meseca z odločbo zniža za 30 odstotkov mesečnega zneska denarnega nadomestila. Nadalje se v skladu z 67. členom ZUTD denarno nadomestilo zniža tudi zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 eurov.
Delo na črno, omogočanje dela na črno in zaposlovanje na črno je po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT, 43/19 in 121/21 – ZJN-3B; ZPDZC-1) prepovedano. Za nadzor je pristojnih več nadzornih organov, in sicer Finančna uprava Republike Slovenije (pristojna za nadzor zaposlovanja na črno, dela na črno, omogočanja dela na črno ter nedovoljenega oglaševanja), Tržni inšpektorat Republike Slovenije (pristojen za nadzor dela na črno in omogočanje dela na črno, razen za posameznike) in Inšpektorat Republike Slovenije za delo (pristojen za nadzor zaposlovanja na črno in nedovoljenega oglaševanja).
Na podlagi 10. alineje prvega odstavka 65. člena ZUTD zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz osme alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona, t.j. v primeru, ko zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb zaradi ugotovitve, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno (8. alineja prvega odstavka 129. člena ZUTD). Ugotovitev pristojnega organa o delu na črno torej predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in s tem prenehanje pravice do denarnega nadomestila.
Na podlagi 154. člena ZUTD je zavod prav tako dolžan opravljati nadzor nad osebami, prijavljenimi v evidenci brezposelnih oseb. Z nadzorom zavod ugotavlja tudi izpolnjevanja pogojev za uveljavitev in ohranitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Poleg tega ugotavlja tudi:
- izpolnjevanje pogojev za uveljavitev in ohranitev statusa brezposelne osebe in pogojev za vodenje v drugih evidencah zavoda;
- izpolnjevanje obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom;
- izpolnjevanje obveznosti iz sklenjenih pogodb o vključitvi v programe APZ;
- pravočasno in točno sporočanje sprememb podatkov, ki vplivajo na pridobitev ali izgubo pravic po tem zakonu;
- preverjanje pravočasnega in točnega sporočanja sprememb o drugih dohodkih, ki jih brezposelna oseba prejema v času uživanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Poleg pravic in obveznosti brezposelnih je pomembno razlikovati tudi med pravico do prejemanja denarnega nadomestila in pravicami iz delovnega razmerja.
Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti je pravica, ki izhaja iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Torej, predhoden obstoj zavarovanja za primer brezposelnosti (na primer na podlagi delovnega razmerja, samozaposlitve in podobno) je podlaga za koriščenje pravic, ki se zagotavljajo brezposelnim osebam. Ne glede na to, pa vsaka brezposelna oseb, ki se vpiše v evidenco brezposelnih oseb in prejema denarno nadomestilo, s podpisom zaposlitvenega načrta prevzame določene obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve, ki so omenjene že zgoraj.
Delovno razmerje pa je dvostransko pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi. Delavec se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Delodajalec mora pred zaposlitvijo objaviti prosto delovno mesto in med kandidati izbrati ustreznega.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost
Uvodoma je treba pojasniti osnovno funkcijo zavoda, ki je v skladu z veljavno zakonodajo kot nosilec javnega pooblastila za izvajanje dejavnosti na področju zaposlovanja ustanovljen za pomoč brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve s ciljem njihove čim hitrejše aktivacije. Zavodova obveznost torej ni v zagotavljanju zaposlovanja brezposelnih oseb pri delodajalcih na ustreznih ali primernih delovnih mestih, ampak zavod pri tem opravlja zgolj vlogo posrednika in v primeru obstoja možnosti zaposlitve poskrbi za prvi stik brezposelne osebe z delodajalcem, hkrati pa te osebe v okviru storitev za trg dela (brezplačno) pripravlja na ponoven vstop na trg dela. Učinek takšne priprave ne more biti zagotovljen v naprej, odvisen je namreč zlasti od že pridobljene usposobljenosti ter prirojenih sposobnosti posameznika in stopnje njegove motivacije za čim prejšnjo uspešno aktivacijo; po drugi strani pa je treba ponovno poudariti, da je vsak posameznik za svoj uspeh pri iskanju zaposlitve v največji meri odgovoren sam. Ne glede na navedeno pa zavod vseskozi krepi vlogo posrednika pri zaposlovanju brezposelnih oseb, čeprav je dejstvo, da uspešnost takšnega posredovanja ni in ne bo mogla biti odvisna le od ureditve v veljavni zakonodaji ter njenega izvajanja.
Nadalje je pomembno razlikovati med položajem brezposelnih oseb in delavcev v delovnem razmerju ter s tem v zvezi med pravico do denarnega nadomestila in pravicami iz delovnega razmerja (med katere spada tudi plačilo za delo).
Denarnega nadomestila v nobenem primeru ni mogoče obravnavati kot plačila za delo, saj gre za pravico, ki izhaja iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti in ki zavarovancu na podlagi predhodnega plačevanja prispevkov pripada v primeru prenehanja zavarovanja brez njegove krivde ali volje. Predhoden obstoj zavarovanja za primer brezposelnosti (npr. na podlagi delovnega razmerja, samozaposlitve ipd.) je podlaga za koriščenje pravic, ki se zagotavljajo brezposelnim osebam. Ne glede na to pa, kot že omenjeno, vsaka brezposelna oseba, ki se vpiše v evidenco brezposelnih oseb in prejema denarno nadomestilo, s podpisom zaposlitvenega načrta prevzame tudi zgoraj navedene obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve. Po drugi strani je delovno razmerje dvostransko pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi in v okviru katerega se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca ter v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V nasprotju s plačo, ki jo prejme delavec v delovnem razmerju, je torej denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pravica iz socialnega zavarovanja, ki izhaja iz predhodnega plačevanja prispevkov, medtem, ko je vsak posameznik v času prijave v evidenci brezposelnih oseb v skladu z veljavno zakonodajo dolžan izpolnjevati vse obveznosti, ki so mu bile naložene zaradi aktivnega iskanja zaposlitve.
Ministrstvo ugotavlja, da je predlog podan na podlagi posplošene ocene dejanskega stanja in brez zadostnega poznavanja veljavne ureditve področja dela z brezposelnimi osebami. Pri tem ni nepomembno niti dejstvo, da bi vsaka takšna korenita sprememba pravil obravnave brezposelnih oseb in zagotavljanja pravic iz naslova brezposelnosti terjala zagotovitev širokega političnega ter družbenega konsenza in ne nazadnje politično odločitev o njeni implementaciji na najvišji ravni.
Iz navedenega torej izhaja, da dodatne aktivnosti v zvezi z napotovanjem brezposelnih na »delo« v zavod niso potrebne. Vse zgoraj naštete aktivnosti iskanja zaposlitve se v skladu s sprejeto zakonodajo redno izvajajo v praksi, prav tako pa zavod posameznike v primeru neizpolnjevanja obveznosti, prevzetih z vpisom v evidenco brezposelnih oseb, tudi ustrezno sankcionira. Ministrstvo iz vseh zgoraj naštetih razlogov in pojasnil ocenjuje, da podani predlog ni ustrezen, zato mu ni možno slediti.