"Pozivam Vlado RS in druge odgovorne ustanove, da vrnejo Dnevnik Anne Frank v učne načrte za slovenščino, kamor dejansko sodi."

Odziv Zavoda Republike Slovenije za šolstvo

Posodobljen učni načrt za predmet Slovenščina je leta 2018 potrdil Strokovni svet za splošno izobraževanje, nastajal pa je v široki strokovni razpravi nekaj let prej. V učnem načrtu ni več dodanega seznama izbirnih besedil, pri čemer je le ta zdaj prepuščen strokovni avtonomiji učiteljev z namenom, da bi obravnavali manj besedil in ta bolj poglobljeno. Večja izbirnost besedil je namreč eden od dejavnikov, ki pomembno prispevajo k večji motiviranosti učencev za branje, strokovno avtonomnim učiteljem pa daje večje upoštevanje književnih zmožnosti in interesov učenk in učencev. Iz učnega načrta je bil v torej v književnem delu umaknjen celoten seznam predlaganih besedil za branje, ustrezno pa se je dopolnil seznam sodobnih avtorjev in avtoric. Dnevnik Ane Frank je tako še vedno pogosto obravnavano besedilo v osnovni šoli, bi pa radi pojasnili, da omenjeno besedilo tudi v prejšnjih učnih načrtih iz leta 1998 in 2011 ni bilo opredeljeno kot obvezno besedilo, ampak med več deset predlaganimi besedili, med katerimi so učitelji avtonomno izbirali. 

V Sloveniji od leta 2008 obeležujemo Dan spomina na holokavst in zato je tej tematiki tudi pri pouku v šolah namenjeno več pozornosti. Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo namenjamo spoštljivo pozornost tej tematiki z vsakoletnimi konkretnimi priporočili učiteljicam in učiteljem za obravnavo pri pouku ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Priporočamo, da se v šolah spomin na žrtve holokavsta obeleži na način, ki otroke in mladino predvsem spominja in opominja, med mnogimi drugimi možnostmi s prebiranjem odlomkov iz pričevanj preživelih taboriščnikov, odlomkov iz knjig, mladinskih romanov, z ogledom filmov ali prebiranjem publikacij, člankov in gradiv, ki govorijo o grozotah holokavsta, ki se nato predstavijo v razredu. 

IHRA (International Holocaust Remeberance Alliance) je v okviru svojega delovanja v letu 2019 objavila ''Smernice za poučevanje o holokavstu'', ki so bile spomladi 2020 prevedene v slovenščino. Ker gre za izredno pomemben dokument, smo ga prav tako objavili na spletni strani ter predstavili učiteljem zgodovine in drugih družboslovnih predmetov kot podporo pri poučevanju teh vsebin v osnovnih in srednjih šolah. Priporočila so zasnovana tako, da oblikovalcem politike, učiteljem in drugim pedagogom zagotavljajo podlago pri uresničevanju ciljev: širjenja znanja o holokavstu, kar zagotavlja natančnejše osebno razumevanje in poznavanje možnih posledic antisemitizma ter večjo ozaveščenost o njih; ustvarjanju  spodbudnega učnega okolja za učenje o holokavstu; spodbujanju kritičnega in bolj poglobljenega razmišljanja o holokavstu s sposobnostjo nastopiti proti njegovemu zanikanju in izkrivljanju ter prispevanju k izobraževanju o človekovih pravicah in preprečevanju genocida. Izkušnje iz prejšnjih let in prispevki, ki nam jih učiteljice in učitelji pošiljajo, pa kažejo na to, da na šolah spomin na holokavst obravnavajo celovito, zelo resno in zavzeto. Prepričani smo, da je temeljnega pomena, da se sedanja in vse bodoče generacije spominjamo in poglabljamo znanje o hudodelstvih zoper človečnost, o teh tragičnih dogodkih v opomin, da se ne bi nikoli več ponovili. Hkrati je to priložnost, da se izkaže spoštovanje žrtvam, poglobi razmislek o pomenu pravne države in demokratičnih institucijah in da se okrepi zavedanje proti rasnemu in drugemu sovraštvu, ki je spodbudilo eno najbolj črnih obdobij v zgodovini Evrope. Naša skupna naloga je spodbuditi učitelje, starše in vse, ki delajo z mladimi, da zavoljo žrtev iz preteklosti in zaradi prihodnosti vseh nas, tem vsebinam namenjajo nujno potrebno pozornost, saj je ustrezno izobraževanje o zgodovini in poučevanje o civilizacijskih vrednotah in človekovih pravicah namenjeno razvoju kritičnega mišljenja, sodelovalnemu in dialoškemu mišljenju, ki omogoča, da prisluhnemo drug drugemu in premislimo o svojih in družbenih stališčih, vrednotah in načinih ravnanj. Sporočilnost – kako preprečevati zločine proti človečnosti in vse oblike nestrpnosti so namreč tudi danes še kako aktualne, da bi preprečili kršitve temeljnih človekovih pravic, ki lahko prerastejo v množična grozodejstva. 

Leta 2010 sta v Založbi Zavoda RS za šolstvo izšli tudi tematski številki revije Zgodovina v šoli (prosto dostopni sta na spletni strani Zavoda RS za šolstvo) z naslovom Pouk zgodovine o holokavstu (leto 2010, št. 1-2 in 3-4), v kateri je prikazana zgodovina holokavsta, zgodovina Judov na Slovenskem, dva članka sta namenjena pravičnikom med narodi in pravičnikom med Slovenci, opisani pa so tudi primeri dobre prakse obravnave holokavsta pri pouku zgodovine v osnovnih šolah in gimnazijah. V preteklih letih je bilo veliko pozornosti namenjeno tudi izobraževanju učiteljev na temo holokavsta. Na izobraževanja v Yad Vashem v Izrael so bile poslane tri skupine učiteljev (2009, 2015 in 2018), skupno več kot 50 učiteljev in s tem sodelovanjem bomo nadaljevali tudi v bodoče, ko bodo razmere to dopuščale. Veliko pozornosti namenjamo tudi sodelovanju na Festivalu strpnosti v organizaciji Miniteatra iz Ljubljane in Judovskega kulturnega centra, kjer se vsako leto prireditev, povezanih s holokavstom udeležuje preko 500 otrok in mladine. Kot zelo dobro ocenjujemo tudi sodelovanje s Sinagogo Maribor, s katero smo pripravili tudi več seminarjev na temo holokavsta za učitelje (zadnjega 18.1.2021). Poleg tega od leta 2018 sodelujemo tudi z Memorial de la Shoah s Pariza v vrsti seminarjev z naslovom Holocaust as a starting point z učitelji s Hrvaške, Italije, Avstrije in Slovenije. Organizirani so bili že trije mednarodni seminarji (webinarji) v soorganizaciji Zavoda za šolstvo s sorodnimi institucijami s sosednjih držav. 

Tematika fašizma in nacizma je obravnavana v učnih načrtih v osnovni in srednji šoli pri predmetu zgodovina (9. razred in ustrezen letnik v srednji šoli, v gimnaziji je to 4. letnik), vendar je treba povedati, da se v učnih načrtih za zgodovino obravnavajo trije totalitarni sistemi: fašizem, nacizem in komunizem, kar je zapisano v učnih načrtih kot vsebina kriza demokracije in vzpon diktatur in totalitarizmov.  Tematski sklop se nanaša na politične razmere v 20. in 21. stoletju, temu je tako v osnovni šoli kot tudi v gimnaziji posvečeno med 20 in 24 ur, pri čemer so učitelji dolžni slediti ciljem in standardom učnih načrtov.  Tudi predmet Domovinska in državljanska kultura in etika v osnovni šoli ponuja številne možnosti za debato o vseh vrstah sodobnih pojavov skrajnosti. Poleg skrajnega desničarstva je seveda treba nakazati in predstaviti tudi druge družbeno problematične pojave anarhistov, skrajnih levičarjev, anti-migrantske pa tudi verske nestrpnosti. Seveda se učitelj ne more izogniti diskusiji o aktualnih problemih sodobnosti, novodobnemu suženjstvu, ekološki problematiki, prenaseljenosti idr. in tako menimo, da mladi o teh zadevah dobivajo s strani učiteljev družboslovnih predmetov dovolj korektne informacije, vprašanje je seveda, do kakšne mere se jih to dotakne.