Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba šolnin

4669 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da z namenom optimizacije visokega šolstva uvede sistem t.i. navideznih šolnin.

Predlog:

Vsaka fakulteta naj ovrednoti posamezen študijski program. Ob začetku študijskega leta se vsakemu rednemu študentu dodeli navidezni kredit v višini vrednosti študija. Kredit se odplačuje z opravljanjem izpitov. Ker ima vsak študijski program ovrednotene tudi posamezne predmete, je študent že ob vpisu natanko seznanjen s tem, koliko študija ima odplačanega ob posameznem uspešno opravljenem izpitu.

Zaporedje opravljanja izpitov ni pomembno, prav tako se ohrani obstoječe 3 brezplačne roke za opravljanje posameznega izpita. Za študenta je pomembno, da vse izpite opravi v predvidenem času študija v kar je vštet tudi enoletni absolventski staž.

Fakultete se lahko prosto odločijo, ali bodo čas opravljanja izpitov omejile na posamezen semester, letnik, ali na celoten študij. Tako se na zahtevnejših fakultetah, ki za prestop v višji letnik zahtevajo vse izdelane izpite, lahko zgodi, da bo študent začel plačevati zamudne obresti že takoj po končanem šolskem letu v katerem ne bo izdelal vseh izdelanih izpitov, medtem ko na manj zahtevnih fakultetah lahko pride do prvih zamudnih obresti šele po koncu enoletnega absolventskega staža.

V primeru zamujanja z opravljanjem izpitov se študentu odpre kreditni račun, na katerem lahko spremlja stanje svojih dolgov. Dolgovi zapadejo v plačevanje šele ko se dolžnik redno zaposli. Enako velja za tiste, ki študij opustijo. Njihov dolg znaša toliko, kolikor znaša vsota vseh neopravljenih izpitov.

Predlog je narejen v nameri, da se končno loči odgovorne študente od neodgovornih in špekulantskih. Prav tako za časa študija finančno stanje študentov ne bo ogroženo, saj se plačevanje začne šele po redni zaposlitvi (malo delo ali študentsko delo ne sodita med redne zaposlitve!). Fakultete je potrebno omejiti le pri vrednotenju študijskih programov, saj se v nobenem primeru ne sme dovoliti, da nedokončan študij ključno vpliva na gmotno stanje študentov.

14 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mtc 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20. 4. 2011

Odziv Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je pripravilo program Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ 2011-2020), ki ureja terciarno izobraževanje. NPVŠ je sestavljen iz ukrepov, katerih cilj je kakovost, odličnost in raznovrstnost visokega šolstva. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se zavzema, da bi bilo terciarno izobraževanje čim bolj dostopno ljudem po principu vseživljenjskega učenja in v ta namen želi oblikovati politiko, ki bi omogočala šolanje vseh družbenih slojev. Ukrepi socialne razsežnosti določajo tudi financiranje terciarnega izobraževanja. Država bo financirala študij do največ 240 ali 300 vpisanih ECTS glede na dolžino študijskega programa za prvo stopnjo študija kadar koli v življenju, če posameznik še ne bo imel dosežene te ravni izobrazbe in če mu država še ni financirala študija na tej ravni. Izjema bo študij za regulirane poklice, ki traja dlje časa – v tem primeru bo država financirala študij v trajanju celotnega študija z ustreznim dodatnim časovnim obdobjem (1 leto oz. 60 ECTS). Omejitev bo smiselno prilagojena za študente s posebnimi potrebami, ki bodo obravnavani individualno in jim bodo na podlagi individualne strokovne presoje določeni pogoji za dokončanje študija in morebitni daljši čas trajanja financiranja. Država bo financirala šolnino za 60 ali 120 vpisanih ECTS glede na dolžino študijskega programa za drugo stopnjo študija kadar koli v življenju za uspešen študij, če posameznik še ne bo imel dosežene te ravni izobrazbe in če mu država še ni financirala študija na tej ravni. Če posameznik ne bo zaključil študija v času od zadnjih vpisanih ECTS plus pet let, bo vrnil šolnino. Vračanje šolnine bo urejeno tako, da bo posameznik začel z odplačevanjem, ko bo dosegel določen redni dohodek in bo sposoben odplačati ta sredstva. Izjema bo študij za regulirane poklice, ki traja dlje časa – v tem primeru bo država financirala študij v trajanju celotnega študija z ustreznim dodatnim časovnim obdobjem (1 leto oz. 60 ECTS). Omejitev bo smiselno prilagojena za študente s posebnimi potrebami, ki bodo obravnavani individualno in jim bodo na podlagi individualne strokovne presoje določeni pogoji za dokončanje študija in morebitni daljši čas trajanja financiranja oziroma pogoji za vračilo šolnine v primeru nezaključenega študija. Skupaj za prvo in drugo študijsko stopnjo bo država torej krila stroške študija posamezniku za 360 ECTS z izjemo daljših programov, ki izobražujejo za EU regulirane poklice. Na tretji stopnji študija bo na novo celostno urejen sistem financiranja doktorskega študija, pri čemer bodo harmonizirane vse sheme financiranja doktorskega študija (shemi mladih raziskovalcev in inovativna shema financiranja doktorskega študija). Država bo zaradi zagotavljanja odlične izvedbe doktorskega študija zagotovila financiranje stroškov študija in življenjskih stroškov ustreznega števila doktorskih kandidatov – raziskovalcev, vendar bo posameznik ob neuspešnem zaključku sredstva vrnil državi. Univerze bodo zagotavljale primerno izvajanje doktorskega študija, temelječega na znanstvenoraziskovalnem delu in prispevku v zakladnico znanja. Pri tem bo merilo določanja vpisnih mest za doktorski študij primerna zmogljivost univerz, vključno s številom mentorjev. Posameznik bo v primeru nezaključenega študija na drugi in tretji študijski stopnji državi vrnil stroške študija. Obdobje, ki se bo štelo za zaključek študija, bo praviloma pet let po študijskem letu, v katerem je posameznik vpisal zadnje ECTS za drugo in praviloma eno leto za tretjo študijsko stopnjo. Višina šolnine za vračanje v primeru neuspešnega zaključka se bo določila celostno tako, da ne bodo diskriminatorne glede na področje študija. NPVŠ 2011-2020 je bil 10. marca 2011 sprejet na Vladi RS in čaka na obravnavo v Državnem zboru RS.

Priloge:

Komentarji