18. 8. 2022
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v 35. členu določa prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšuje voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Navedeno pomeni, da voznik med vožnjo ne sme uporabljati mobilnega telefona ali kamere za snemanje in fotografiranje, saj njegovo dejanje zmanjšuje že omenjeno slušno in vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Globa za tak prekršek je po določilih 35. člena ZPrCP predpisana v višini 120,00 EUR.
V letu 2019 je policija obravnavala 31.470, v letu 2020 36.769, v letu 2021 33.251 in v letošnjem letu do 25. 7. 2022 15.434 tovrstnih kršitev. Med navedenimi kršitvami so lahko tudi kršitve povezane s snemanjem ali fotografiranjem z mobilnimi telefoni oziroma s kamero v vozilu. Posebne statistike, koliko prekrškov snemanja ali fotografiranja z navedenimi napravami je med omenjenimi prekrški, v Policiji ne vodijo.
Pri obravnavi prometne nesreče policisti ugotavljajo vzroke zaradi katerih je nastala prometna nesreča in eden izmed posrednih vzrokov je lahko tudi nepravilna uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Policija lahko pri preiskovanju nesreče kot kaznivega dejanja v javnem cestnem prometu z namenom pridobitve dokazov v kazenskem postopku, skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, pregleda tudi mobilni telefon povzročitelja prometne nesreče. V Policiji opažajo, da je še vedno veliko voznikov, ki v javnem cestnem prometu snemajo ali fotografirajo z mobilnimi telefoni prometne nesreče na slovenskih cestah in posnetke objavljajo na različnih socialnih omrežjih. Policija ne odloča o tem, kdaj in kdo posnetke ali fotografije s krajev prometnih nesreč objavi na svetovnem spletu ali socialnih omrežjih. Če je kršitelj zaloten
pri kršitvi nepravilne uporabe zgoraj omenjenih naprav ali opreme pa policisti izvedejo postopek o prekršku skladno z določili ZPrCP in Zakona o prekrških (ZP-1).
Policija odsvetuje in ne odobrava takšnih ravnanj, saj je takšno početje med vožnjo lahko zelo nevarno, voznik, pa je zaradi takega »ne-spremljanja« dogajanja med vožnjo v cestnem prometu lahko posledično udeležen v prometni nesreči.
Takšno fotografiranje ali snemanje lahko pomeni hud poseg v zasebnost in je iz vidika kazenskopravnega varstva pred neupravičenim slikovnim snemanjem delno že urejeno. Tako je že sedaj v 138. členu Kazenskega zakonika, kot kaznivo dejanje določeno vsako neupravičeno slikovno snemanje drugega ali njihovih prostorov brez njegovega soglasja, če se s tem posega v zasebnost žrtve. Kaznivo dejanje je pregonljivo na predlog in se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje se prične na predlog žrtve oziroma drugih upravičencev.
Varstvo osebnih podatkov je zagotovljeno že z Ustavo RS. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov, določa zakon.
Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) določata, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Po ZVOP-1 se ne štejejo za obdelavo osebnih podatkov dejanja, ki jih izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe.
Tako tudi posnetek ali fotografija lahko v določenem primeru pomenita osebni podatek, če je mogoče na podlagi tega ugotoviti ali določiti identiteto posameznika. Ko se da iz posnetka ali fotografije na ta način prepoznati, določiti ali identificirati posameznika, bi lahko šlo za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju s predpisi in bi za to morali imeti pravno podlago. Tako so osebi, ki jo je mogoče na fotografiji ali posnetku prepoznati, določiti ali identificirati, zagotovljene vse pravice do civilnega ali kazensko pravnega varstva, če je z objavo le-teh prišlo do posega v njegovo zasebnost ali osebnostne pravice (vir informacij: spletna stran, Informacijski pooblaščenec).