12. 8. 2022
Odziv Ministrstva za javno upravo
Prisilna sredstva po Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed), ki jih sme uporabiti občinski redar, so: uporaba telesne sile, uporaba sredstva za vklepanje in vezanje in uporaba plinskega razpršilca (prvi odstavek 10. člena ZORed). Sredstva za vklepanje in vezanje sme občinski redar uporabiti samo v naslednjih primerih: če se oseba upira zadržanju, zaradi odvrnitve napada ali zaradi preprečitve samopoškodbe osebe. Občinski redar sme uporabiti telesno silo, če ne more drugače obvladati upiranja osebe, ki jo je treba zadržati, odvrniti napada ali preprečiti samopoškodbe. Drugi odstavek 10. člena določa, da se podatki v evidenci hranijo dve leti po datumu uporabe prisilnega sredstva. Po poteku tega roka se podatki izbrišejo oziroma uničijo.
O uporabi prisilnih sredstev občinski redar pisno poroča vodji občinskega redarstva oziroma svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti. Iz poročil občinskih in mestnih redarstev izhaja, da je bilo ravnanje občinskih redarjev glede uporabe prisilnih sredstev zakonito in strokovno. Sklic komisije za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarstva, ki se jo skliče, če bi bila osebi pri uporabi prisilnih sredstev povzročena telesna poškodba ali smrt ali bi bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebam, ni bil v nobenem primeru potreben (17. člen ZORed).
Občinski redarji imajo skladno z Zakonom o občinskem redarstvu tudi pooblastilo za uporabo prisilnih sredstev. Občinski redar sme uporabiti telesno silo in plinski razpršilec zgolj v primerih, ko oseba ne upošteva njegove ustne odredbe oziroma ukaza in poskuša oditi. Pri uporabi prisilnih sredstev je občinski redar ves čas zavezan k spoštovanju načela sorazmernosti, zato vedno uporabil najmilejše prisilno sredstvo, ki je primerno konkretni situaciji.
Statistika uporabe prisilnih sredstev, ki jo Ministrstvo za javno upravo spremlja od leta 2017 dalje, kaže na majhno in stabilno število primerov uporabe prisilnih sredstev občinskih redarjev. Pregled števila primerov uporabe prisilnih sredstev po letih in po statističnih regijah je v Tabeli 1. Ob pregledu statistik za obdobje od leta 2017 ugotavljamo, da se uporaba prisilnih sredstev v času bistveno ne spreminja in ostaja na relativno nizki stopnji. Skupno število prisilnih sredstev sicer med leti niha, vendar ne značilno. Poleg tega je večina uporabe prisilnih sredstev vsa spremljana leta teritorialno zamejeno v največ dve ali tri slovenske regije.
Slika se je spremenila malce v letu 2021, ko je število uporabe prisilnih sredstev upadlo na zgolj devet primerov: šestkrat telesna sila, dvakrat vklepanje ali vezanje, enkrat pa je bil uporabljen plinski pršilec. To je manj, kot v letu 2019, ko je bilo zabeleženo 13 primerov. V navedenem letu o uporabi prisilnih sredstev poročata samo redarstvi Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Kranj. Tudi vrsta prisilnih sredstev, ki jih uporabljajo občinski redarji, se med leti pomembno ne spreminja. Prevladujeta uporaba telesne sile in uporaba sredstva za vklepanje in vezanje, medtem ko je uporaba plinskega razpršilca manj izrazita. Podrobnosti so v Tabeli 2.
Ministrstvo za javno upravo na podlagi navedenih podatkov ocenjuje, da ni podlage za spremembe zakona. Posamičen primer morebitne zlorabe pooblastil občinskega redarja ne dokazuje, da gre za neustrezno zakonodajno rešitev, pač pa gre lahko bodisi za neustrezno usposobljenost občinskega redarja ali njegovo napačno presojo pri uporabi prisilnih sredstev. Kot je iz uvodnega dela pojasnila razvidno, zakon določa tudi jasne nadzorne mehanizme nad uporabo prisilnih sredstev, vsaka uporaba prisilnih sredstev, ki jo uporabijo občinski redarji, pa je evidentirana. Morebitne zlorabe so sankcionirane.