5. 1. 2023
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pojasnjujemo, da področje uporabe državnih simbolov tudi ob slovesnostih ureja Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94), ki pa ne ureja področja uporabe in izobešanja tujih zastav. Določbe o tem so opredeljene v 4. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20; v nadaljnjem besedilu: ZJRM‑1). Sankcijo za ravnanje v nasprotju z omenjeno zakonsko določbo predpisuje določba 14. člena istega zakona. Vendar, če v konkretnem primeru ne gre za zastavo tuje države, kot v izpostavljenem predlogu, to ne predstavlja prekrška po omenjenem členu.
Uporaba maskirnih oblačil, uniform ali drugih oblačil, podobnih uniform je inkriminirana v 11.a členu ZJRM-1, kjer prepoveduje, da posameznik (ali v skupini najmanj dveh oseb) nosi določeno oblačilo (npr. uniformo) in hkrati (kumulativno) s svojo aktivnostjo ali zadrževanjem vzbuja videz, da izvaja uradne naloge, ki so v izvirni pristojnosti uradnih ali vojaških oseb.[1] Gre torej za prepoved določenih ravnanj oseb v določenih oblačilih, ki vzbujajo videz izvajanja nalog iz državne (oblastne) pristojnosti. Iz zapisanega izhaja, da tovrstnega prekrška še ne more storiti skupina pri udeležbi na skupinski slovesnosti, saj s svojimi aktivnostmi še ne vzbujajo videza, da opravljajo naloge uradnih oseb.[2]
Za izpostavljena ravnanja je tako potrebno morebitno kaznivost iskati v drugih členih ZJRM‑1. Uporabo zastav in uniform sovražnih vojska iz druge svetovne vojne za organiziranje častnih straž pri državnih spomenikih lahko predstavlja prekršek le tedaj, ko se med posamezniki ali skupinami povzroča vznemirjanje ali razburjanje (7. člen ZJRM-1).
Ob tem je potrebno upoštevati tudi določbe 20. člena ZJRM-1, ki kot kvalificirano obliko določa prekrške storjene z namenom vzburjanja narodne, rasne, spolne, etične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti.
Torej, v vsakem konkretnem primeru je potrebno skrbno in vestno pretehtati vse okoliščine, ki so lastne le obravnavanem primeru ter sprejeti odločitev ali določeno ravnanje izpolnjuje vse znake prekrška in ali je storilec zanj tudi odgovoren.
Pojasnjujemo tudi, da mora organizator pri izvedbi kulturnega oziroma umetniškega dogodka, ki je organiziran kot javna prireditev in na katerem se uporabljajo zgodovinske uniforme okupatorja med drugo svetovno vojno, na podlagi Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo), upoštevati vse pogoje, ki jih določajo posebni predpisi (Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ZJRM-1 ipd.).
Glede na zgoraj navedena dejstva o kaznovalnem vidiku izpostavljenih ravnanj in predvsem redkosti tovrstnih ravnanj smo mnenja, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.