Predlagam vladi javno testiranje poslancev in vseh državnih funkcionarjev kot so sekretarji, direktorju uprav, župani, itd na vidnih funkcijah, testiranje na droge. Testiranje na droge naj bo javno, ker drugače lahko pride do prirejanja rezultatov.

Odziv Ministrstva za javno upravo

Predlog glede obveznega testiranja funkcionarjev, kot tudi predsednikov uprav in direktorjev državnih podjetij na prepovedane substance, je treba obravnavati v okviru  ustavno varovanega načela varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave Republike Slovenije), v okviru teh pravic pa se predlog nanaša na nedotakljivost telesne in duševne celovitosti ter posameznikove zasebnosti v okviru osebnostnih pravic fizične osebe. Na podlagi določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v 8. členu prav tako varuje pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ter na podlagi navedene ustavne določbe je zagotovljeno celovito varstvo vseh pravic osebnosti ne glede na to, ali so z ustavo izrecno urejene ali ne. V poseg na področje varovanja pravic zasebnosti sodijo prisilni odvzem krvi, prisilno cepljenje, kot tudi zdravniški posegi nasploh. Zaradi navedenega bi bila lahko ureditev, ki bi določala obvezen test poslancev na prepovedane substance, pri presoji ustavnosti določb predpisa, ki bi urejal takšen test, sporna in posameznik bi lahko odklonil zdravniški preizkus na prisotnost prepovedanih drog ali drugih substanc v organizmu.

Sicer zakonodaja, ki ureja pravice in obveznosti funkcionarjev, kot na primer Zakon o poslancih  (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12 in 17/22), Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91-I, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 109/12 in 21/13) oziroma posebni zakoni, ki urejajo posamezne funkcionarje, kot na primer Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) in Zakon o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US, 21/13 – ZFDO-F in 81/18 – odl. US), testiranja na droge ne urejajo. Prav tako testiranje na droge v zakonodaji ni urejeno za predsednike uprav in direktorje državnih podjetij. S tem v zvezi Ministrstvo za javno upravo meni, da je taka ureditev primerna in v okviru svoje resorne pristojnosti, to je urejanja pravic in obveznosti funkcionarjev dodatno pojasnjuje, da se za urejanje pravic funkcionarjev v času trajanja mandata smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju, če s posebnimi predpisi ni posebej določeno drugače.

V Sloveniji področje varnosti in zdravja pri delu sicer ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02, 29/03 – popr., 124/06, NPB1 in 43/11 – ZVZD-1). V Zakonu o varnosti in zdravju pri delu 51. člen določa:

1. Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.
2. Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
3. Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.
4. Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena. 

Iz navedene določbe izhaja odgovornost delodajalca, da v primeru ogroženosti zaradi vpliva prepovedanih substanc (alkohol, droge) tudi ukrepa, pri čemer je vprašljiv postopek dokazovanja prisotnosti prepovedanih drog na delovnem mestu zaradi nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Če obstaja sum, da bi lahko učinek drog ali drugih prepovedanih substanc vplival na delovni proces, ima delodajalec seveda legitimen interes, da takšne sume odpravi, vendar le z dopustnimi metodami. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pa v 10. členu že omogoča delodajalcu, da v določenih primerih pošlje delavce tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer tudi v primeru, če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca. Pri tem posebej poudarjamo, da nobeden izmed predpisov ne ureja javnega testiranja na prepovedane substance.

Upoštevaje vse navedeno bi po mnenju Ministrstva za javno upravo v okviru veljavnih predpisov, ki na splošno urejajo varnost in zdravje pri delu, funkcionar, pri katerem bi obstajal sum na bolezni odvisnosti, ki bi lahko vplivale na delovno zmožnost, lahko bil napoten na usmerjen preventivni zdravstveni pregled.