19. 8. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo si v skladu s svojimi pristojnostmi, nalogami in poslanstvom stalno prizadeva, da najprej naslavlja in obravnava socialne probleme prebivalstva Republike Slovenije in si po drugi strani prizadeva, da bi bile vse oblike socialne pomoči države čim bolj učinkovite in bi dosegle svoj namen.
Temeljno prizadevanje ministrstva je vse upravičene osebe, ki se znajdejo v socialni stiski (tudi, ko je potrebno s pomočjo socialnih transferjev), usposobiti oziroma opolnomočiti, s ciljem, da se čim bolj in čim prej ponovno, kjer je to le mogoče, postavijo na svoje noge in same prevzamejo odgovornost in aktivno vlogo pri razreševanju svoje socialne situacije.
Ministrstvo spremlja in vrednoti učinke socialnih politik ter si s pripravo zakonodaje in podzakonskih aktov in predpisov s področij svojih pristojnosti prizadeva odpraviti čim več anomalij, ki se pokažejo v sistemu dodeljevanja vseh oblik socialne pomoči.
V zvezi z izkoriščanjem socialne zakonodaje ministrstvo odgovarja, da bo tveganje za izkoriščanje pravic iz javnih sredstev, med katere sodi tudi denarna socialna pomoč, vedno obstajalo, saj ljudje vedno iščejo pravne praznine in pomanjkljivosti »sistema«.
Možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev so se sicer zmanjšale zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz okoli 50 različnih uradnih evidenc oziroma 28 upravljavcev zbirk podatkov preko informacijskega sistema centrov za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) tako pri uveljavljanju pravice iz javnih sredstev na podlagi vloge stranke kot pri ugotavljanju obstoja okoliščin, ki so stranki v škodo oziroma v korist Republike Slovenije med upravičenostjo do pravice iz javnih sredstev.
Ministrstvo je dolžno izvajati nadzor nad porabo javnih sredstev, zato je sprejelo številne ukrepe, ki zagotavljajo upravičeno prejemanje pravic iz javnih sredstev, kot npr. vzpostavitev avtomatiziranega spremljanja sprememb določenih okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev pravice (smrt osebe, izpis iz evidence brezposelnih oseb itd.).
Ministrstvo opozarja še, da so tudi stranke dolžne sporočati spremembe okoliščin, ki vplivajo na pravice iz javnih sredstev. Če je stranka lažno prikazovala podatke ali jih je zamolčala lahko CSD v 3 letih po prenehanju pravice po uradni dolžnosti začne postopek in ugotovi prenehanje upravičenosti do pravice, določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice in oseba 3 mesece od dokončnosti te odločbe ne more uveljaviti te pravice. Poleg tega mora oseba sredstva, ki jih je neupravičeno prejela, vrniti.
Ugotavlja pa se pomanjkanje predvsem uradnih evidenc oziroma neuradnih evidenc oziroma ne povezljivosti z uradnimi evidencami o dohodkih in premoženju, ki jih vodijo druge države. Za primere pridobivanja podatkov, ko uradne evidence o podatkih, ki so potrebni za ugotavljanje materialnega položaja posameznika, ne obstajajo oziroma v primeru pridobivanja izkazovanja dohodkov iz tujine, je pridobitev teh podatkov odvisna od izjave stranke, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z namenom, da se lahko stranki, če se kasneje ugotovi, da je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala, to pravico za nazaj odvzame.
V zvezi z nizkimi pokojninami ministrstvo odgovarja, da se bo za odpravo revščine med upokojenci zavzemalo za dvig pokojnin, prioritetno najnižjih. Poleg tega bo z namenom zmanjšanja števila oseb, ki tvegajo socialno izključenost in revščino med drugim posebno pozornost namenilo tudi pripravi ukrepov za preprečevanje tveganja revščine in socialne izključenosti starejših ter ukrepov za posodobitev in povečanje odzivnosti sistema socialnega varstva.
V skladu z navedenim Vlada Republike Slovenije predlog podpira.