19. 8. 2022
Odziv Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Zakon o zaščiti živali (ZZŽiv) Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/21) določa splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni okolici. V drugem odstavku 11. člena ZZŽiv določa, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici, ter v tretjem odstavku, da morajo skrbniki psov zagotoviti fizično varstvo svojih psov tako, da jih imajo na javnem mestu na povodcu. Pri čemer je javno mesto javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Javni kraj je v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20) opredeljen kot vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.
Prav tako ZZŽiv določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa, kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani ter določa pogoje, ki jih je za zaščito živali treba zagotoviti pri reji in vzreji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in postopkov na živalih.
Veljaven predpis, ki ureja zaščito živali, že opredeljuje fizično varstvo psov na javnem mestu, določa dolžnosti skrbnika psa, opredeli nevarnega psa in dodatne obveznosti za lastnika psa, ki izhajajo iz te opredelitve. Šolanje lastnika/vodnika psa je prav tako predvideno.
Slovenija se je tako na področju lastništva psov odločila za zakonodajo, ki temelji na preventivnem delovanju in odgovornem lastništvu. Ta odgovornost se nanaša na lastnikov odnos do psa. Pri tem mora lastnik poskrbeti za zdravje in dobrobit psa. Nanaša pa se tudi na okolje, v katerem bivata pes in lastnik, kar pomeni, da lastnik odgovarja za dejanja svojega psa in morebitno škodo, ki jo utegne pes povzročiti. Nenazadnje z odgovornim odnosom do psa in do okolice lastnik zagotavlja, da njegov pes ne predstavlja problema v okolju, v katerem se nahaja.
Dolžnost lastnika je s šolanjem, vzgojo ali drugimi ukrepi zagotoviti, da njegov pes ni nevaren okolici, hkrati pa je predpisano tudi fizično varstvo psa na javnih mestih – pes je na povodcu. Izjema so t.i. pasji parki, ograjeni prostori, ki so namenjeni srečevanju psov in pasjim aktivnostim brez povodca, ki pa morajo zagotavljati, da psi ne morejo iz takih prostorov pobegniti.