Prepovedati barvno PET plastiko za plastenke. Obvezna uporaba prozorne PET plastike za plasteke. Prozorna PET plastika je veliko boljša za reciklažo in posledično je odpadek več vreden in se več plastenk reciklira oziroma je večje tržno zanimanje za reciklažo.
Podoben sistem imajo Japonci z njihovo 3R politiko.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Po oceni Gospodarske Zbornice Slovenije - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij - Združenja industrije pijač je na trg v Republiki Sloveniji (RS) danih največ brezbarvnih plastenk pijač - 52%, sledijo zelene - 28% in modre - 18% ter rjave in oranžne - 3%.
Ko potrošnik PET plastenke zavrže v zabojnik za odpadno embalažo, se odpadna embalaža pripelje v obrat za predelavo materialov, kjer se odpadne plastenke sortirajo od drugih materialov, balirajo in pošljejo v posebne obrate za recikliranje PET. V tem obratu se odpadne plastenke očistijo in razvrstijo glede na barvo in zmeljejo. Zmleti PET material je surovina, ki se lahko uporabi za vrsto plastičnih izdelkov (na primer oblačila, preproge in izolacija) ali pa se ponovno uporabi za izdelavo PET plastenke, ki jih je mogoče znova reciklirati.
V zvezi s prepovedmi določenih materialov ali proizvodov na trgu v RS pojasnjujemo, da je trg RS del notranjega trga EU. Prosti pretok proizvodov je nujen za zagotavljanje delovanja notranjega trga, ki ostaja temelj konkurenčnosti podjetij EU in izbire za potrošnike, zato je za določene ukrepe, kot so prepovedi dajanja na trg proizvodov, nujno usklajeno ukrepanje. Zaradi pomanjkanja ustreznih in celovitih pravil notranjega trga lahko države članice EU ali industrije razvijajo pobude, ki poslabšajo delovanje notranjega trga, saj povzročajo morebitne ovire, razdrobljenost in neusklajene pristope ter neenake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. RS sama ne bi mogla izvajati ukrepov takega obsega, ne da bi ustvarila razlike v zahtevah za podjetja in ovire za prosti pretok proizvodov, regulativno breme in čezmerne stroške poslovanja. Poleg tega bi se na splošno zaradi posamičnega ukrepanja le na ravni držav članic neizogibno izoblikovala različna orodja, zaradi katerih bi izbira potrošnikov postala bolj zapletena. V primeru individualnega ukrepanja držav članic je zelo visoko tveganje nastanka različnih konkurenčnih sistemov, ki temeljijo na različnih metodah in pristopih, zlasti za proizvode, s katerimi se trguje na celotnem notranjem trgu. Glede na navedeno, se lahko le z ukrepanjem na ravni EU določijo usklajene zahteve glede proizvodov in zahteve glede informacij o vidikih trajnosti, ki se uporabljajo po vsej EU, s čimer se zagotovi prosti pretok blaga, potrošnikom pa ustrezne in zanesljive informacije o trajnostnih in krožnih značilnostih izdelkov, ne glede na to, v kateri državi članici se kupijo. Določitev zahtev na ravni EU ima jasno dodano vrednost, saj se tako vzpostavi usklajen in dobro delujoč notranji trg v vseh državah članicah, s tem pa enaki konkurenčni pogoji za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu.
Plastenke pijač se uvrščajo med plastično embalažo. Proizvajalci plastične embalaže in embalaže iz ostalih materialov morajo v skladu z Uredbo o embalaži in odpadni embalaži (Ur. l. RS, št. 54/21, 208/21 in 44/22-ZVO-2) izvajati obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti, kar pomeni, da morajo ti proizvajalci finančno in organizacijsko poskrbeti za ravnanje z odpadno embalažo. Ravnanje z odpadno embalažo pomeni za proizvajalca strošek, zato si bodo proizvajalci prizadevali za najbolj stroškovno učinkovito ravnanje z odpadki, kar bo verjetno pripeljalo tudi k odločitvam o uporabi materialov z vidika trajnosti in reciklabilnosti, čeprav se na trgu povečuje povpraševanje tako recikliranega prozornega kot tudi barvastega PET materiala.
S spletnih strani je sicer razvidno, da je bil na Japonskem dosežen soglasnen dogovor industrije pijač, da se na njihov trg ne dajejo barvne PET plastenke pijač.