4. 8. 2022
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma pojasnjujemo, da je temeljna naloga Finančne uprave RS (v nadaljnjem besedilu: FURS) pobiranje obveznih dajatev, ki po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) vključuje obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo. Izvedba te naloge se nanaša na vse dejavnosti v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezancev (vključno z ugotavljanjem kršitev), izvaja pa se v skladu z zakoni, ki urejajo obdavčenje in postopek v zvezi z obdavčenjem. Poleg osnovne naloge pa FURS opravlja tudi številne druge naloge, ki so povezane z njegovo temeljno nalogo in naloge, ki jih določajo drugi zakoni in podzakonski predpisi (npr. nadzor po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, hramba po zakonu, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora, nadzor nad prirejanjem iger na srečo itd.).
V nadaljevanju navajamo razloge, zaradi katerih menimo, da predlog, ki po vsebini lahko pomeni obdavčitev neizkazanega izvora premoženja, ni sprejemljiv.
V zvezi s predmetom obdavčitve opozarjamo, da je ta vprašljiv z ustavnega vidika.
Ustavno sodišče RS je v odločbi za oceno ustavnosti 68.a člena Zakona o davčnem postopku[1], ki je določal, da se od nenapovedanih dohodkov odmeri davek po 70-odstotni stopnji in da je odmera tega davka dopustna za zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil postopek odmere davka uveden, navedeno določbo razveljavilo, kolikor v njej določena 70-odstotna davčna stopnja presega davčno stopnjo, ki jo je za obdavčitev nenapovedanih dohodkov določala prej veljavna ureditev, in kolikor omogoča obdavčitev nenapovedanih dohodkov, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009. Opozorilo je, da je v 70 % davčno stopnjo vključena tudi kaznovalna prvina. Pri tem je Ustavno sodišče RS izhajalo iz ocene, da je zakonodajalec z določitvijo 70-odstotne davčne stopnje po vsebini uzakonil pribitek na redno dohodninsko davčno stopnjo, zato ga je obravnavalo kot ukrep, ki je vsaj delno kaznovalne narave. Ocenilo je, da zakonodajalec z določitvijo pribitka ni zasledoval cilja financiranja javne porabe ali kakšnega družbenopolitičnega cilja (v okviru socialne ali ekonomske politike), ki so glede na ustavnopravno opredelitev davkov in ustavnosodno presojo lahko cilji davkov, zato navedeni pribitek v ustavnopravnem smislu ni davek, temveč ukrep, ki je namenjen bodisi odpravljanju škode, ki nastane javnofinančnim prihodkom zaradi kršitve obveznosti napovedovanja dohodkov, ali izničenju koristi, ki so jih davčni zavezanci imeli od teh kršitev (restitucijski ukrep), bodisi kaznovanju davčnih zavezancev zaradi storjenih kršitev (kaznovalni ukrep).
V zvezi s podanim predlogom o določitvi dolžnosti pregledati vsakega kupca, in sicer tudi za nazaj, npr. za obdobje desetih let, opozarjamo, da Ustava RS v 155. členu določa, da zakoni in drugi predpisi načeloma ne morejo imeti učinka za nazaj, izjemoma pa lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Predvidevamo, da bi tako ugotavljanje izvora premoženja (za 10 let nazaj) predvidoma poseglo v pravno varnost oziroma pridobljene pravice.
Dodatno pojasnjujemo, da lahko pod določenimi pogoji državno tožilstvo sproži postopek po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11, 25/14 in 53/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZOPNI). Namen ZOPNI je preprečevanje pridobivanja, predvsem pa uporabe premoženja nezakonitega izvora in posledično zaščita gospodarske in socialne funkcije lastnine. Navedeno se zagotavlja tako, da se nezakonito pridobljeno premoženje v skladu z določenim postopkom odvzame – tako tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, kakor tudi tistim, na katere je bilo tako premoženje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, pod pogojem, da so vedeli ali bi morali vedeti, da je bilo nanje preneseno premoženje, katerega izvor je nezakonit.
V zvezi z gotovinskim poslovanjem je treba pojasniti, da so v veljavni zakonodaji določene omejitve gotovinskega poslovanja. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov:
- Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-2) določa omejitve gotovinskega poslovanja, saj poslovanje z gotovino v večjih zneskih še vedno predstavlja povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma. Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000 evrov. Prav tako ne smejo v okviru svoje dejavnosti stranki ali nekomu tretjemu izplačati gotovine, če to plačilo presega vrednost 5.000 evrov. V skladu s 75. členom ZPPDFT-2 pa morajo zavezanci (banke, hranilnice, plačilne institucije, pošte, ipd.) sporočiti Uradu RS za preprečevanje pranja denarja podatke o vsaki gotovinski transakciji, ki presega 15.000 evrov.
- ZDavP-2 za namene davčnih postopkov v 36. členu predpisuje obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijski račun (v nadaljnjem besedilu: TRR). Tako morajo pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev razen, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. Izjeme od obveznosti nakazovanja plačil na TRR ureja Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-2E, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15, 40/16, 85/16, 30/17, 37/18, 43/19, 80/19, 106/20, 200/20, 135/21 in 43/22). Zagotavljanje poslovanja preko TRR v čim večji meri je bistveno zaradi zagotavljanja večje transparentnosti poslovanja in sledljivosti plačil, kar omogoča davčnemu organu lažji nadzor nad transakcijami, hkrati pa pomeni splošno varstvo upnikov.
- Zakonu o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 16/08, 85/09 in 109/12) določa obvezno prijavo vnosa / iznosa gotovine v / iz Evropske Unije, če je znesek gotovine višji od 10.000 evrov (v domači ali tuji valuti).
Z vidika pristojnosti FURS je v zvezi s predlogom izpostaviti določene naloge nadzora. FURS je v skladu z ZPPDFT-2, ki določa ukrepe za odkrivanje ravnanj, s katerimi se prikriva izvor denarja ali premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem ter ukrepi za preprečevanje takšnih ravnanj, kot eden izmed nadzornih organov pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem zakonodaje na tem področju. Tako FURS z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja in drugimi organi, pristojnimi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, sodeluje in usklajuje izvajanje politik in aktivnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Urad tudi predloži FURS podatke, ki jih ta potrebuje za namene izvajanja nalog iz njegove pristojnosti, in sicer za finančni nadzor, finančno preiskavo, nadzor nad prirejanjem iger na srečo, nadzor nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje Evropske unije ali z območja le-te in za izvajanje nalog s področja carin na podlagi predpisov Evropske unije, ki urejajo medsebojno pravno pomoč med upravnimi organi držav članic. FURS pridobljene podatke obravnava v skladu s pristojnostmi in v postopkih nadzora obravnava tiste transakcije, za katere je na podlagi analize zaznan sum nepravilnosti na davčnem področju. FURS mora enkrat na leto urad obvestiti o svojih ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi prejetih podatkov, in drugih ukrepih, ki jih je sprejel na tej podlagi.
Morebitne gotovinske transakcije pri nakupu nepremičnin FURS obravnava najpogosteje v okviru davčnih inšpekcijskih nadzorov, v katerih se obravnavajo tveganja nenapovedanih dohodkov, v okviru davčnih nadzorov posameznih davčnih obveznosti v povezavi s kršitvami obveznosti nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune (36. člena ZDavP-2) in nadzorov sprejemanja plačil v gotovini v okviru pristojnosti po ZPPDFT-2.
FURS izvaja tudi postopke, s katerimi ugotavlja velikost premoženja fizične osebe z namenom obdavčenja. V skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 96/22 – odl. US) je FURS dolžan naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je o njih obveščen, ali če kako drugače izve zanje.