19. 7. 2022
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s predlogom državljana, da se nekaznovanost preverja v času pridobivanja mandata, menimo, da je pri neposredno izvoljenih predstavnikih bolj smiselno, da bi se ta pogoj preveril že pred dnevom glasovanja oziroma v postopku preizkusa zakonitosti kandidatur. V tem primeru pa govorimo o novih omejitvah pasivne volilne pravice, ki jih je potrebno vnaprej določiti v zakonu, ki ureja volitve v državni zbor.
Volilna pravica je po Ustavi splošna in enaka (43. člen Ustave). Ustava pri tem določa dva pogoja, polnoletnost in državljanstvo, ki sodita v okvir splošne volilne pravice. Drugih pogojev Ustava v 43. členu ne določa, za pasivno volilno pravico poslancev pa posebej omogoča, da zakonodajalec določi, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca (drugi odstavek 82. člena Ustave). Volilna pravica je tudi ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava varstvo človekovih pravic zagotavlja in le izjemoma dopušča posege, ki so možni pod pogoji iz tretjega odstavka 15. člena Ustave - če ustava tako določa, ali če je to potrebno za varstvo pravic drugih.[1]
Pri dopustnosti omejitev človekovih pravic ima pomembno in odločilno vlogo Ustavno sodišče ter obstoječa ustavnosodna praksa. Ustavno sodišče, ki je že večkrat presojalo posege v volilno pravico, je v odločbi, kjer je presojalo dopustnost določanja pogojev, ki vplivajo na splošno volilno pravico, zavzelo stališča, ki jih je mogoče šteti za standarde pri posegih v volilno pravico.[2] V navedeni odločbi je poudarilo, da so omejitve volilne pravice dopustne le pod pogojem sorazmernosti v povezavi z razlogi, ki so poznani v primerjalnih pravnih ureditvah in so sprejemljivi v svobodni in demokratični družbi.[3] Predlagano omejitev volilne pravice je torej treba analizirati z vidika sorazmernosti in z vidika skladnosti z drugimi primerljivimi pravnimi ureditvami.[4]
Zakon o volitvah v državni zbor[5] (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ) v 7. členu določa, da ima pravico voliti in biti voljen za poslanca državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti. Ne glede na navedeno pa pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Veljavna ureditev torej predvideva omejitev tako aktivne (voliti) kot tudi pasivne (biti voljen) volilne pravice le v prej navedenih primerih in ne tudi za primere, ko je bil kandidat obsojen na kaznivo dejanje.
V preteklih mandati so poslanci vložili tri predloge za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, ki so predvidevali določeno omejitev pasivne volilne pravice iz razloga nekaznovanosti:
Prvi predlog je določal omejitve pasivne volilne pravice zaradi pravnomočne obsodbe za določena kazniva dejanja ali obsodbe na določeno kazen in zaradi pravnomočne obtožnice za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Drugi predlog je določal, da za poslanca ne more biti izvoljen tisti, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Tretji predlog pa je določal, da za poslanca ne more biti izvoljena pravnomočno obsojena oseba zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in če je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Vsi trije predlogi novel ZVDZ v državnem zboru niso bili deležni zadostne podpore poslancev.
Predlagana omejitev volilne pravice predstavlja velik poseg v temeljni volilni zakon, za kar pa je predhodno potrebno zagotoviti visoko politično soglasje. Za sprejem zakona je namreč v skladu s četrtim odstavkom 80. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustava) potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev (60 glasov). V okviru priprave predloga sprememb in dopolnitev ZVDZ bomo posredovani predlog državljana ponovno proučili.
Torej zopet ne bo nič! Nekaj let bodo predloge preučevali in iskali luknje v predpisih kako se temu ogniti. Očitno so ti predlogi že bili, zgodilo pa se ni nič! Žalostno!
Vsak delodajalec zahteva od nas, da imamo tako potrdilo o nekaznovanosti kot potrdilo, da nismo v kazenskem postopku. Poslanci, ministri in politiki na sploh, pa imajo prost vstop. Groteskno je, da smo mi delodajalci tem ljudem, od njih pa ne moremo zahtevati dokazila, da niso kaznovani ali v postopku! Še bolj noro in zavržno je, da v parlamentu in/ali vladi sedijo pravnomočno obsojeni, pa NAM diktirajo, kako bomo živeli. (Poleg tega trdijo, da se ne bodo testirali za droge, ker je to prehud poseg v njihovo zasebnost, mi pa kao moramo nastavljati nosove, kadar koli se ji zalušta. Trdim, da če se ne bi imeli česa bati, bi lahko sprejeli tako testiranje kot pogoj za delo dokazilo o nekaznovanosti in da niso v kazenskem postopku).
Tudi obvezno naj prijavijo svoje premoženje in poročajo vsako leto o spremembah na KPK.
Tudi to mora namreč početi kup referentov v javni upravi (pa imajo nekateri pod 800 € plače).
Lahko kandidira in celo zmaga na volitvah , a ce ne dokaze nekaznovanost, nima ustopa v parlament !!!
Predlog je nevaren in glasujem proti.
Ne zato, ker bi podpiral kriminalce, ampak ker bi to lahko postal mehanizem za onemogočanje politične konkurence.
Vlada lahko sprejme zakon, po katerem se lahko (ne glede na višino kazni) kaznuje vse, ki so proti vladi, in se jim s tem onemogoči sodelovanje v novi vladi.
V bistvu niti ni treba novega zakona, lahko se samo policiji naroči, naj nekoga obtožijo za "predrzno vožnjo".
Ne samo to, izvoljeni poslanci naj letno opravljajo zdravniški test na prisotnost prepovedanih drog.
Hvala avtorju za predlog. Imamo aktualni primer poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen in sedi v DZ. Na nekaj odločitev pa še čaka v posmeh volilcem in državljanov.
zelo zanimivo, da smo v vsaj enem predlogu vsi komentatorji složni. to bi lahko bil znak za realizacijo, ki pa, se mi zdi ne bo dobil pravega epiloga.
Zanimal me bo odgovor, ki bo sicer temeljil na trenutno veljavnem zakonu in z zaključkom, da se vsi držijo tega, pa se ne.
skratka Predlog je treba podkrepiti s konkretnimi zahtevami in ga poslati v DZ.
Še mimogrede.
Ne pred nastopom mandata.
Preden sploh kandidira na volitvah.
Zato, ker bi se zgodilo, da se ga izvoli in potem ugotovi, da je bil kaznovan in pride do zapletov in je potrebno naslednjega na listi imenovati za poslanca.
No, za neko zakotno pisraniško mesto je res treba imeti potrdilo o nekaznovanosti.
Če pa hočeš biti šef vlade pa očitno tega ne rabiš.
Vsaka podobnost z bivšim šefom je naključna !!!
Tudi minister si lahko ne glede na to kakšno izobrazbo imaš
Nekej v neki zakotni pisarni pa hočejo točno dločeno izobrazbo !!!
Očitno je pač vsak lahko minister.
Ne samo to, ampak dobrodošli bi bili tudi psiho testi kot jih rabi opraviti čistilka če se želi zaposliti v določenih ustanovah oz. podjetjih.
Zdravo.
Delodajalci iz raznih panog za svoje zaposlene hočejo imeti Potrdila o nekaznovanosti,ki se jih po določenem obdobju tudi obnavljajo.
Ta potrdila bi morala biti obvezna za vse poslance, ministre in oba predsednika, odvetnike, pravnike, sodišča in vse sodne organe, kot tudi vse poklice, ki so povezani z družbeno in intelektualno lastnino (policija, vojska, varnostna služba, banke, ipd..).
Pa še kje....
Predlog je potrebno pravno opredeliti.
Kateri zakon krši, kateri člen. Oziroma, v kateri zakon predlagate vnos spremembe in kakšne.
NUJNO! In ne samo o nekaznovanosti, ampak tudi o vseh kazenskih postopkih ki so ali se tečejo proti njim.
Dopolnite predlog.
Dodajam še , pravnomočno obsojeni - na, ne more biti kandidat za mandatarja, niti predsednik vlade, predsednik države ali poslanec v EU, ali kandidat za funkcionarja v inštitucijah EU ali NATO ali Evropske, Svetovne banke ali v UN.
nič ne bi bilo tudi narobe, da novoizvoljeni poslanci in ostali na raznih funkcijah predložijo ob nastopu službe še finančno stanje s katerim razpolagajo, in ob zaključku mandata ponovno, s tem, da imajo onemogočeno skrivanje denarja v davčnih oazah
ne da nebi bilo narobe, celo obvezno bi morali to priglasiti...
sicer se mi zdi da to je nekje napisano, a se nihče tega ne drži
popolnoma podpiram, to mora ljudstvo zahtevati kot tudi dodan predlog o plačanih davkih...
Predlogu bi dodal še in plačanih davkih.