1. 8. 2022
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Glede veljavne ureditve na področju obratovalnega časa gostinskih obratov ministrstvo pojasnjuje, da Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 - uradno prečiščeno besedilo, 26/14 - ZKme-1B, 52/16 – v nadaljevanju: ZGos) določa, da gostinec določi svoj obratovalni čas v skladu z merili, ki jih predpiše minister, in podrobnejšimi merili, ki jih lahko določi posamezna samoupravna lokalna skupnost (v nadaljevanju: občina) glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja. Merila, ki jih predpiše minister, vsebuje Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06, 93/07, 16/21 – v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Pravilnik v 4. členu za gostinske obrate, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, (kot tudi za enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.)), določa poseben režim, in sicer dovoljuje obratovanje le med 6. in 22. uro, razen če občina z aktom določi, da tudi za te obrate gostinec določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata v skladu s 3. členom pravilnika, ki omogoča večji razpon dovoljenega obratovalnega časa, in sicer je ta razpon za restavracije, gostilne, kavarne med 6. in 2. uro naslednjega dne. Akt občine lahko določi takšen odklon od običajnega režima za dotične gostinske obrate v primerih revitalizacije mestnih jeder, izboljšanja privlačnosti naravnih in kulturnih znamenitosti ali spodbujanja gospodarskega razvoja določenega območja, pri tem pa mora upoštevati bistvene okoliščine določenega območja, kot so na primer: namenska raba določenega območja, vrsta gostinskega obrata, zaprti ali odprti tip gostinskega obrata. Obratovanje izven rednega delovnega časa (določenega bodisi v razponu med 6. in 22. uro, bodisi v širšem razponu na podlagi akta samoupravne lokalne skupnosti) se šteje za podaljšani obratovalni čas, za katerega mora gostinec pridobiti pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa občine, ki o tem odloča na podlagi meril, določenih v občinskem aktu. Izdajo soglasja lahko organ veže na vnaprej določeno časovno obdobje ali na izpolnjevanje določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče. V skladu z 11. členom Pravilnika mora gostinec razpored obratovalnega časa gostinskega obrata prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu občine, v prijavi pa mora poleg osnovnih podatkov o gostinskem obratu in razporeda obratovalnega časa po dnevih, navesti tudi redni obratovalni čas, ki ga potrdi za gostinstvo pristojni organ občine, oziroma soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času, ki ga izda ta organ. Če je prijava obratovalnega časa skladna s Pravilnikom, organ razpored obratovalnega časa potrdi, sicer ga z odločbo deloma ali v celoti zavrne in sam določi obratovalni čas gostinskega obrata.
Veljavna ureditev v predpisih, ki urejajo gostinstvo, pri pridobivanju soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času oziroma pri prijavi razporeda obratovalnega časa gostinskega obrata ne predvideva pridobitve soglasja lastnikov sosednjih stavb ali etažnih lastnikov, tudi ko gre za gostinske obrate, ki so del oziroma v določeni bližini stanovanjske stavbe. Vendar pa se poseben položaj in s tem vpliv na stanovalce prehrambenih gostinskih obratov (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, upošteva s tem, da lahko določijo svoj redni obratovalni čas, torej brez posebnega soglasja občine, le med 6. in 22. uro. Dovoljeno je sicer, da občina upoštevajoč lokalne interese določi, da se na določenem območju za te gostinske obrate lahko določi redni obratovalni čas po splošnih pravilih glede na vrsto obrata, vendar to lahko stori le v omejenih primerih, pri tem pa mora upoštevati bistvene okoliščine območja ter vrsto in tip gostinskega obrata. Poleg tega občina z aktom določi merila za izdajo soglasja za obratovanje gostinskih obratov v podaljšanem času, pri čemer mora pri določanju meril poleg potreb gostov upoštevati tudi značilnosti in potrebe kraja ter značilnosti območja. Zato, tudi v povezavi s predpisi, ki urejajo varstvo okolja pred hrupom, občinski odloki med merili za določitev podaljšanega obratovalnega časa navajajo območje, kjer se gostinski obrat nahaja, in njegovo namensko rabo.
Pri tem dodajamo, da so pravice oseb, ki imajo pravni interes, varovane tudi v konkretnih postopkih, ki se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 36/20 - ZZUSUDJZ, 61/20 - ZZUSUDJZ-A, 175/20 - ZIUOPDVE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 3/22 – Zdeb – v nadaljevanju: ZUP). In sicer mora na podlagi 44. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Organ mora v skladu s 143. členom ZUP pred začetkom ugotovitvenega postopka povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku, prav tako lahko vsak z vlogo, v kateri določno navede svoj pravni interes in morebitne dokaze, zahteva vstop v postopek kot stranka ali stranski udeleženec v skladu z 142. členom ZUP.
Ministrstvo se zaveda, da obratovalni čas gostinskih obratov, ki se nahajajo na območju stanovanj, zahteva drugačno obravnavo, in jo tudi upošteva s tem, da omejuje redni obratovalni čas teh obratov oziroma drugačno ureditev prepušča občinam, vendar le v določenih primerih. Tudi sicer je podrobnejša ureditve obratovalnega časa gostinskih obratov prepuščena občinam, ki med drugim omogočajo pogoje za gospodarski razvoj občine in načrtujejo njen prostorski razvoj, pri tem pa morajo upoštevajo tudi pravice prebivalcev. V primeru določanja podrobnejših meril za določitve obratovalnega časa gostinskih obratov takšno usklajevanje interesov pomeni ravno »upoštevanje potreb gostov, značilnosti in potreb kraja ter značilnosti območja«, kot ga navaja Pravilnik. Občine z odloki upoštevajo pravice stanovalcev z upoštevanjem značilnosti območij, pri tem pa se omogoča tudi enaka obravnava v enakih primerih - tj. da so merila za gostinske obrate na istem območju oziroma na območju enake namenske rabe, enaka, in neodvisna od arbitrarnosti posameznikov, ki lahko niti ni osnovan na kakršni koli kršitvi. Ministrstvo torej meni, da je uveljavljen princip določitve obratovalnega časa gostinskih obratov na območju stanovanj primeren, uvedba soglasij (večine) lastnikov ali stanovalcev stanovanj v stavbi gostinskega obrata ali v njegovi bližini pa bi lahko bila za cilj, ki se ga zasleduje, neprimeren ali vsaj nesorazmeren pogoj.
Glede predloga, da se mora za vsak začetek delovanja gostinskega obrata pridobiti soglasje večine stanovalcev stanovanjske stavbe, v kateri oziroma v katere bližini se gostinski obrat nahaja, ministrstvo pojasnjuje, da ZGos v 8. členu določa, da mora gostinec za objekt, v katerem namerava opravljati gostinsko dejavnost pridobiti uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
Za področje graditve objektov je pristojno Ministrstvo za okolje za okolje in prostor. Gradbeni zakon (Uradni list RS št. 199/21; v nadaljnjem besedilu GZ-1) določa, da je za gradnjo novega objekta namenjenega gostinski dejavnosti treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in če gre za manj zahteven ali zahteven objekt tudi uporabno dovoljenje. Zakon prav tako določa obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti za že obstoječe objekte, ki se jim želi spremeniti namembnost v objekte namenjena za gostinsko dejavnost, pa pred tem v njih te dejavnosti ni bilo. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja se med drugim ugotavlja ustrezna umeščenost objekta tako, da je ta skladen s prostorskim aktom, ki določa dopustnost take dejavnosti na določenem območju. V skladu s tretjim v povezavi z drugim odstavkom 29. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US, 27/17, 59/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 189/20 – ZFRO in 90/21) je za spremembo namembnosti stanovanja v poslovni prostor v večstanovanjskih ali stanovanjsko poslovnih stavbah potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Poleg tega so v skladu z 48. členom GZ-1 stranki udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi lastniki zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih bo nameravana gradnja, razen če upravni organ ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva, oziroma druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi.
ZGos v 9. členu določa še ostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje gostinske dejavnosti, pri tem pa za opravljanje dejavnosti ni potrebno posebno dovoljenje, ki bi bilo časovno omejeno.
Nadzor na uresničevanjem določb ZGos, ki se nanašajo na obratovalni čas gostinskega obrata, izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije, in sicer se z globo kaznuje gostinec ali odgovorna oseba gostinca, če ne posluje v določenem obratovalnem času (21. člen ZGos); v kolikor pa gostinec ta prekršek ponavlja, pa se mu lahko na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti začasno ali trajno prepove opravljanje gostinske dejavnosti (19. člen ZGos). Uresničevanje določb Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, nadzorujejo tudi policisti (18. člen Pravilnika). Slednji nadzorujejo tudi izvajanje Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, 139/20), v skladu s katerim se lahko zaradi motenja miru ali počitka ljudi s hrupom na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro z globo kaznuje tako gosta kot gostinca (8. člen).
Ministrstvo meni, da ima v uveljavljenem sistemu stanovalec iste ali sosednje stavbe od gostinskega obrata dovolj mehanizmov, da uveljavi svoje pravne interese tako pred začetkom opravljanja dejavnosti določenega gostinskega obrata kakor med opravljanjem te dejavnosti. Uveljavitev soglasja večine stanovalcev stanovanjske stavbe (v katerem ali v bližini katerega je gostinski obrat) za vsakokratni pričetek delovanja gostinskega obrata in na vsakih 5 let v nadaljevanju, bi lahko bil nesorazmeren ukrep, sploh ker lahko ne bi bil osnovan na javni koristi, ker bi lahko stanovalci zavrnili soglasje k pričetku/nadaljevanju izvajanja gostinske dejavnosti brez razloga (tj. tudi brez preseganja dovoljenih mej hrupa ali drugih motenj), hkrati pa bi bila teža posledic zaradi omejitve svobodne gospodarske pobude, zagotovljene v 74. členu Ustave Republike Slovenije, velika.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se predlagatelju zahvaljuje za predloga, ki ju bo kljub navedenemu vzelo v ozir v okviru priprave spremembe predpisov s področja gostinstva, ki je v teku.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Izvajanje dejavnosti kot je gostinska dejavnost v večstanovanjski stavbi, se lahko izvaja zgolj na podlagi veljavnega gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki v taki stavbi za posamezen del določa na primer namen uporabe gostilne, restavracije ali točilnice. V tem primeru ne gre za izvajanje mirne dejavnosti v večstanovanjski stavbi kot jo ureja Stanovanjski zakon (pristojnost Ministrstva za okolje in prostor). Posamezni del stavbe, ki se uporablja kot gostilna, restavracija ali točilnica v večstanovanjski stavbi lahko zakonito obratuje (z vidika gradbene zakonodaje) zgolj v primeru, da je ta posamezen del že z gradbenim in uporabnim dovoljenjem določen z namenom uporabe – na primer gostilna, restavracija ali točilnica (po Uredbi o razvrščanju objektov). Za kakršno koli spremembo posameznega dela iz na primer stanovanja v gostilno je skladno z določbami Gradbenega zakona potrebno gradbeno dovoljenje. V večstanovanjski stavbi bo za izdajo omenjenega gradbenega dovoljenja potrebno soglasje vseh (100 %) etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe. Glede spremembe delovnega časa pojasnjujemo, da omenjeno področje ne ureja stanovanjska zakonodaja (za Zakon o gostinstvu in na njegovi podlagi izdane podzakonske akte, med drugim Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, je pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), imajo pa etažni lastniki pravico s pogodbo o medsebojnih razmerjih in s hišnim redom določiti pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi. Etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, tako lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavb (med vsebino, ki jo lahko ureja hišni red je tudi hišni mir). Za sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih pa je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot 75 % solastniških deležev.
Urejanje zadev, ki se nanašajo na širše območje (ki lahko zajema večje število raznovrstnih stavb), je mogoče s prostorskim aktom (občinski prostorski načrt – OPN, ki je pristojnost občin) določati tudi razmestitev dejavnosti v prostoru. Če gre za odprtje nove gostilne/lokala v večstanovanjski stavbi, je pojasnilo podano zgoraj.
Če gre za gostinski obrat v večstanovanjski stavbi pojasnjujemo, da lahko etažni lastniki z zapisom ustreznih določb v pogodbi o medsebojnih razmerjih ali v hišnem redu določijo pogoje za sosedsko sožitje. Odločitve se sprejemajo glede na solastniški delež etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe, kot to določata tako Stvarnopravni zakonik kot Stanovanjski zakon.