Razumljivo pisani zakoni
Predlagam vladi, da zakone piše tako, da so vsem jasni, razumljivi in ne samo določenim ljudem, pa še ti imajo vsak svojo razlago zanje.
Predlagam vladi, da zakone piše tako, da so vsem jasni, razumljivi in ne samo določenim ljudem, pa še ti imajo vsak svojo razlago zanje.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Jasni, razumljivi, ustavno skladni, pravno sistemsko in nomotehnično pravilni predpisi so seveda ideal vsake države. Veliko prizadevanj je, da se to ustrezno uresničuje v vsakodnevnih zakonodajnih oziroma normodajnih procesih. Republika Slovenija pri tem sledi Resoluciji o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09), veliko pozornosti je posvečene sodelovanju z javnostjo pri pripravi predpisov, pravila zakonodajne tehnike pa so zajeta v Nomotehničnih smernicah.
Strinjamo se, da mora biti predpis razumljiv in nedvoumen, saj se samo tak predpis lahko izvršuje enostavno in enotno. Da bi bil predpis čim bolj razumljiv in nedvoumen, bi moral biti tudi čim krajši in jedrnat, ne da bi izostala katerakoli potrebna vsebina. To velja zlasti za zakone. Seveda pa je vrsta razlogov, zaradi katerih predpisi včasih niso taki: od vse večje kompleksnosti modernega življenja, ki zahteva vse več pravnega normiranja, v določenem delu prenormiranost izhaja tudi iz predpisov Evropske unije, pa do podcenjevanja skrbi za kakovostno državno upravo, pogosto povsem nepotrebnega hitenja pri pripravi predpisov, pomanjkljivo pripravljenih analiz učinkov predpisov, slabega izvajanja veljavnih predpisov, nekritičnega oddajanja predlogov predpisov v izdelavo zunanjim izvajalcem; k izboljšani pripravi predpisov bi lahko pripomogla tudi informacijska podpora zakonodajnim procesom.
Zgoraj omenjena Resolucija o normativni dejavnosti vsebuje tudi smernice za pripravo presoje posledic predpisov in za sodelovanje z javnostjo ter konkretne ukrepe, ki so potrebni za njeno uresničevanje. Dosledno upoštevanje načel dobrega pravnega normiranja nedvomno največ pripomore k boljši kakovosti predpisov. Pri tem je treba poudariti, da stanje pravnega normiranja v naši državi kljub omenjenim težavam in slabostim, s katerimi se soočamo, tudi primerjalno gledano ni slabo. Vsekakor pa se je treba vsakodnevno truditi za še boljše predpise.
Če vas ta problematika podrobneje zanima in da si ustvarite vtis o zahtevnosti in kompleksnosti pravnega normiranja, vas vabimo, da si preberete Resolucijo o normativni dejavnosti (dostopna je tudi na tem spletnem naslovu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5516) in Nomotehnične smernice (na spletni strani: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf.)