4. 8. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), kot splošen predpis na področju delovnih razmerij, v 130. členu določa pravico delavca do povračila določenih stroškov, ki mu nastanejo v zvezi z opravljanjem dela. ZDR-1 določa le splošno upravičenost delavcev do povračila stroškov v zvezi z delom, in sicer mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Določitev višine povračila stroškov pa ZDR-1 prepušča ureditvi v kolektivnih pogodbah dejavnosti. ZDR-1 torej določa temelj oziroma samo pravico do povračila navedenih stroškov, ki je na drugi strani tudi temeljna obveznost delodajalca, v kolektivnih pogodbah pa se opredelijo višina, način izpolnitve in podrobnejši pogoji za uveljavitev te pravice.
Upoštevaje navedeno morajo vprašanje zvišanja povračila stroškov za prehrano med delom in stroškov za prevoz na delo in z dela nasloviti socialni partnerji v postopku kolektivnega dogovarjanja.
Višina neobdavčenega povračila stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela pa je določena z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja[2], ki sodi v okvir pristojnosti Ministrstva za finance. Ob tem še dodajmo, da je Vlada Republike Slovenije, kot enega od ukrepov za blažitev energetske draginje sprejela spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 87/22) in prilagodila davčno obravnavo povračila stroškov prevoza na delo.
Odziv Ministrstva za finance
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21 in 87/22; v nadaljnjem besedilu: uredba) je izdana na podlagi 3., 4., 7. in 8. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19 in 39/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) in četrte alineje tretjega odstavka 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95 in 12/96). Z navedenimi določbami je vladi dano pooblastilo za določitev pogojev in višin, do katerih se določena povračila stroškov v zvezi z delom in določeni drugi dohodki iz delovnega razmerja ne vštevajo v davčno osnovo. Z drugim odstavkom 44. člena ZDoh-2 pa je vladi dan zakonski okvir glede določanja višin povračil stroškov. Pri določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Vlada Republike Slovenije je v mesecu juniju 2022 izdala Uredbo o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 87/22), s katero so se povišali zneski neobdavčene višine povračil stroškov prevoza na delo in z dela ter stroškov prevoza na službenem potovanju.
Problematika višin neobdavčenih povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je bila obravnavana na 339. seji Ekonomsko-socialnega sveta, ki je potekala 15. 7. 2022. Sprejet je bil sklep, da se ustanovi pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta za pripravo sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.