20. 6. 2022
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo s tem v zvezi pojasnjuje, da je opravljanje tekočih poslov Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) ali ministrov že urejeno v Ustavi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) in sicer v primeru prenehanja funkcije predsednika Vlade in tudi posameznega ali več ministrov hkrati, do česar lahko po Ustavi pride iz več razlogov, zlasti pa zaradi morebitne izglasovane nezaupnice vladi, kot to ureja 116. člen Ustave, neizglasovane zaupnice vladi, kot to ureja 117. člen Ustave, zaradi odstopa ali razrešitve, redno pa vedno tudi, ko se po novih volitvah sestane nov Državni zbor. V navedenih primerih Ustava predsedniku Vlade in ministrom v takem položaju nalaga pristojnost in dolžnost, da do izvolitve novega predsednika Vlade oziroma do imenovanja novega ministra oziroma novih ministrov »opravljajo tekoče posle«.
Pojem »tekoči posli« , kot ga ureja Ustava je sicer nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razumeti tako, da v tem času vlada (oziroma minister) sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo, ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, X Ips 280/2009).
V zvezi s konkretnimi predlogi ter upoštevaje ustavno ureditev opravljanja »tekočih poslov« Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da Vlada v času opravljanja tekočih poslov ne more sprejemati dokončnih političnih odločitev, mora pa v skladu svojo izvršilno funkcijo zagotoviti izvrševanje zakonov in normalno delovanje državne uprave.
Glede na vse navedeno v zvezi s konkretnimi predlogi v nadaljevanju pojasnjujemo naslednje:
Predlaganje novih zakonov
Predlaganje novih zakonov (isto velja tudi za bistvene posege v veljavne zakone) in njihovo posredovanje državnemu zboru nedvomno presega pojem in vsebino opravljanja tekočih poslov v skladu s 115. členom ustave. Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17, v nadaljevanju ZVRS) namreč določa, da Vlada predlaga Državnemu zboru v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države. Ker s svojimi zakonskimi predlogi Vlada uresničuje svoje politične usmeritve hkrati tudi uprave, ki ji načeluje, je navedeno po Ustavi nedvomno naloga in pristojnost vlade, ki je ni mogoče opravljati pod omejitvijo opravljanja »tekočih poslov«. Iz tega jasno sledi, da novih zakonskih projektov vlada pri opravljanju tekočih poslov načeloma ne more sprejemati in posredovati državnemu zboru v nadaljnji zakonodajni postopek, razen v primerih, če bi se z novo normativno ureditvijo odvrnilo na primer težko popravljive posledice za delovanje države. Takšnim zakonskim predlogom daje prednost pri obravnavi tudi Poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) v 143. členu.
Predlog glede podpisovanja dolgoročnih pogodb z veljavnostjo daljšo, od mandata vlade
Glede predloga, da Vlada ne bi prevzemala pogodbenih obveznosti, daljši od njenega mandata uvodoma pojasnjujemo, da v skladu s 6. in 7. členom Zakona o Vladi Republike Slovenije Vlada izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij, če s posebnim zakonom ni drugače določeno ter da zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. V tem sklopu po mnenju Ministrstva za javno upravo ne bi smelo biti ovir, da Vlada v okviru svoje izvršilne vloge ne bi v času opravljanja »tekočih poslov« prevzemala pogodbenih obveznosti z namenom upravljanja z nepremičnim in drugim premoženjem ter izvrševanjem pravic in dolžnosti v vlogi ustanovitelja, če bi se s tem odvrnile težko popravljive posledice za delovanje države v skladu s predpisi o javnih financah. Prav tako pa opravljanje tekočih poslov pomeni tudi izvrševanje vseh sprejetih obveznosti, uveljavljanje pravic oziroma zahtevkov nasproti tretjim osebam, kot tudi sprejemanje novih obveznosti (npr. sklepanje novih pogodb), ki je nujno za nemoteno tekoče delovanje ministrstev in vlade, kot tudi v širšem smislu za delovanje države.
Kadrovska vprašanja
Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb, v nadaljevanju ZJU) med načeli v 7. členu v delu, ki velja za celotni javni sektor določa, da se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. Nadalje je v drugem delu zakona, ki velja za javno upravo, v 27. členu določeno, da se uradniki izbirajo na javnem natečaju, razen v primerih, ko je z zakonom drugače določeno. V postopku javnega natečaja se kandidati obravnavajo enakopravno; izbira se opravi na podlagi izkazane boljše strokovne usposobljenosti.
Upoštevaje navedeno Ministrstvo za javno upravo meni, da omejitev Vlade ali ministrov na opravljanje »tekočih poslov« ne sme predstavljati ovire za urejanje tekočih kadrovskih vprašanj in zapolnjevanja posameznih prostih delovnih mest v javni upravi, ki temelji na izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta. Pojasnjujemo še, da nadzor nad spoštovanjem določb ZJU izvaja Inšpekcija za javni sektor, ki lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti predlaga predstojniku organa in ministru, pristojnemu za upravo, ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.
Glede na vse navedeno Ministrstvo za javno upravo meni, da je opravljanje »tekočih poslov« ustrezno urejeno.