20. 6. 2022
Odziv Ministrstva za javno upravo
Uvodoma se sklicujemo na odgovor takratnega Ministrstva za pravosodje in javno upravo iz leta 2012 (objavljen na https://predlagam.vladi.si/predlog/3148), in sicer, da je svoboda dela zagotovljena že na podlagi 49. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a; v nadaljnjem besedilu: Ustava), v povezavi s 74. členom Ustave, ki določa, da je gospodarska pobuda svobodna. Ob tem se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, zato je zakonodajalec, upoštevajoč ustavno ureditev, dolžan z normativno ureditvijo poskrbeti za jasno določitev omejitev in prepovedi, v tem primeru nedovoljenega ali omejenega opravljanja del in dejavnosti s strani javnih uslužbencev, v korist javnega interesa in pravne varnosti.
Ministrstvo za upravo je kot pristojni resorni organ odgovorno za pripravo sistemskega zakona za javne uslužbence. V 100. členu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb, v nadaljnjem besedilu: ZJU), ki velja za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalne skupnosti, so jasno določene prepovedi in omejitve glede opravljanja dodatnih dejavnosti oziroma konflikt interesov, in sicer za uradnike in uradnike na položaju; uradniki namreč opravljajo javne naloge.
V skladu s 100. členom ZJU uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, če bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela, če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne oz. če je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju z navedenim, mora to sporočiti predstojniku, ki lahko opravljanje dejavnosti uradniku tudi prepove. Dolžnost sporočanja in navedene omejitve ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.
Posebej je določeno tudi, da uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti. V šestem odstavku 100. člena ZJU je določeno tudi, da pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka 100. člena ZJU ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s to določbo, je nična.
Zakon določa tudi, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.
Dodatno pojasnjujemo, da za posamezne kategorije javnih uslužbencev (kot npr. inšpektorje, policiste ipd.) velja tudi področna zakonodaja. Absolutno prepoved opravljanja dejavnosti tako posebej za inšpektorje ureja 15. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14, v nadaljnjem besedilu: ZIN), ki določa, da inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo.
Določbe ZJU za uradnike tako že preprečujejo nastop situacije, ki jo opisuje predlagatelj, za nadzor nad določbami ZJU pa je pristojen Inšpektorat za javni sektor. Glede na navedeno ponovno ocenjujemo, da … »bi zakonsko določena absolutna prepoved opravljanja dodatne dejavnosti za javne uslužbence, ne glede na to, ali gre pri tem za ustanovitev s.p., ali ne, neupravičeno posegla v svobodno gospodarsko pobudo, zagotovljeno v okviru omenjene ustavne določbe, predmetno vprašanje je v veljavnih predpisih urejeno ter omogoča tudi ustrezno ukrepanje v primeru kršitev predpisane ureditve.«[1]
V zvezi z obvezno upokojitvijo javnih uslužbencev pa pojasnjujemo, da je zakonodajalec z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20) v ZJU dodal nov, 156.a člen ZJU, ki je predvidel odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja razlogov iz drugega odstavka 156. člena ZJU in sprejemanja podlag iz tretjega odstavka 156. člena ZJU ter z odpovednim rokom 60 dni v primeru, če javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, a je rešitev v sprejeti obliki oz. 156.a člen ZJU Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo zaradi neskladja z 8. členom Ustave.
Prav tako že v okviru veljavne zakonske ureditve ni dovoljeno oz. mogoče »čuvati delovnega mesta še za vnuke in pravnuke«, saj je v Sloveniji zaposlitev v upravnih službah v skladu s 122. členom Ustave mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Navedeno določbo konkretizirajo določbe ZJU o javnem natečaju. Javni natečaj je z zakonom predpisan postopek izbire uradnikov v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, s katerim se zasleduje čim bolj objektivno opravljeno izbiro na temelju izkazane najboljše strokovne usposobljenosti.