5. 7. 2022
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo je v skladu s 32. a členom Zakona o državni upravi i (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21) pristojno tudi za opravljanje nalog na področju verske svobode in sicer v obsegu, ki ga določa Zakon o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13; v nadaljevanju: ZVS).
ZVS v 7. členu cerkev ali drugo versko skupnost opredeljuje kot prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi zaradi javnega in zasebnega izpovedovanja te vere, ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje vere. ZVS v 3. točki prvega odstavka 12. člena določa, da se cerkvi ali drugi verski skupnosti s sodno odločbo prepove delovanje, če se ugotovi, da je njena izključna dejavnost doseganje pridobitnega namena ali izvajanje pridobitne dejavnosti. ZVS v navedeni določbi izrecno izpostavlja, da je prepovedana situacija, ko bi cerkev ali druga verska skupnost opravljala zgolj dejavnost, s katero bi dosegala pridobitni namen ali izvajala pridobitno dejavnost. ZVS pa dopušča, da cerkve in druge verske skupnosti poleg svoje glavne dejavnosti, to je dejavnosti verskih organizacij v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, opravljajo še druge dejavnosti, ki so lahko tudi pridobitne narave. ZVS cerkvi ali drugi verski skupnosti torej ne prepoveduje opravljanja pridobitne dejavnosti, prepovedano je zgolj opravljanje izključno pridobitne dejavnosti.
Ustava Republike Slovenije v 7. člena določa, da so država in verske skupnosti ločene ter, da je delovanje verskih skupnosti svobodno, kar jim omogoča avtonomijo delovanja. V skladu z načelom nevtralnosti se država glede vsebine drugih dejavnosti verskih skupnosti, ki je po njenih internih pravilih neločljivo povezana z opravljanjem verske dejavnosti, ne more opredeljevati.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v 98. točki obrazložitve ustavnosodne presoje ZVS (Uradni list RS, št. 46/10) pojasnilo, da država verskim skupnostim ne preprečuje opravljanja dejavnosti na različnih področjih družbenega življenja kot na primer vzgojne, karitativne, socialne, zdravstvene in gospodarske dejavnosti.
ZVS v 5. členu določa, da so cerkve in druge verske skupnosti, ki se zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju, si prizadevajo za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja in imajo hkrati tudi s svojim delovanjem pomembno vlogo v javnem življenju z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države, s katerimi bogatijo nacionalno identiteto in s tem opravljajo pomembno družbeno nalogo, splošno koristne organizacije. V 96. točki obrazložitve ustavnosodne presoje ZVS (Uradni list RS, št. 46/10) je naveden del obrazložitve Osnutka Ustave z dne 29. 10. 1990 o načelu ločenosti države in verskih skupnosti, iz katere izhaja, »da cerkev ne more opravljati funkcij, ki so pridržane državi oziroma državnim organom (kot so npr. sklepanje zakonskih zvez, vodenje matičnih knjig, izdajanje javnih listin itd.). S tem pa se ne omejuje dejavnosti cerkve na nekaterih področjih, npr. na področju karitativne dejavnosti, izobraževanja itd., kjer lahko cerkev ob enakih pogojih kot državljani opravlja te dejavnosti. To tudi ne preprečuje vključevanja nekaterih institucij cerkve v razne javne institucije, npr. vključevanje teoloških fakultet v univerze, seveda ob upoštevanju zakonodaje na ustreznih področjih."
Ob navedenem dodajamo, da za javna sredstva lahko v skladu z ustavnim načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS pod enakimi pogoji kot druga podjetja ali nepridobitne pravne osebe kandidirajo tudi podjetja in zavodi, ki so v lasti cerkva in drugih verskih skupnosti ter, da na Ministrstvu za kulturo ne vodimo podatkov o podjetjih, ki so v lasti verskih skupnosti ali ključnih oseb teh skupnosti in, ki se financirajo iz javnih sredstev.
Iz navedenih razlogov menimo, da predlog državljana ni primeren za nadaljnjo obravnavo.