22. 6. 2022
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za finance pozorno spremlja gospodarsko dogajanje doma in v tujini, posebej gibanje cen blaga in storitev, ter se zaveda vpliva tega dogajanja na življenjsko raven prebivalcev in na poslovanje podjetij. Zato je s prilagojeno trošarinsko politiko sodelovalo pri prvem svežnju ukrepov, ki so bili usmerjeni na trge pogonskih goriv in ki jih je Vlada že sprejela. Tako smo znižali trošarino na minimalno raven skupne obdavčitve, ki jo določa evropska direktiva, in s tem tudi na davčnem področju zasledovali cilj odpravljanja negotovosti tako za gospodarstvo kot za potrošnike. Vsekakor se delo tu ne bo ustavilo, temveč bo ministrstvo tudi v prihodnje sodelovalo pri pripravi ukrepov za ohranjanje življenjskega standarda ljudi. Vendar pa poudarjamo, da je pomembno ukrepe pripraviti tako, da se bodo medsebojno dopolnjevali in bodo kot celota dosegli želeni učinek za prebivalstvo in podjetja.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s predlogom za zvišanje plač pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v okviru pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v posebnem poglavju ureja tudi plačilo za delo (126. do 142. člen). Iz 126. člena ZDR-1, ki ureja temeljna vprašanja, povezana s plačilom za delo izhaja, da mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca, pri čemer je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Iz 127. člena pa izhaja, da se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
V Republiki Sloveniji se torej plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven države, dejavnosti, podjetja) svobodno dogovarjajo tudi o višini izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Upoštevaje načelo svobodnega kolektivnega dogovarjanja, vlada v vsebino kolektivnih pogodb ne sme posegati, razen kadar kot neposredni delodajalec sklepa kolektivne pogodbe s sindikati, predstavniki delavcev zaposlenih v javnem sektorju.
Z Zakonom o minimalni plači[2] (v nadaljnjem besedilu: ZMinP) pa se na državni ravni določa višina minimalne plače, ki jo morajo vsi delodajalci spoštovati pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo. ZMinP določa, da so delavci upravičeni do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.
Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. Ravno to pa je pogost primer, saj kolektivne pogodbe dejavnosti v večini primerov višino izhodiščne oziroma osnovne plače določajo pod zneskom zakonsko določene minimalne plače, in sicer v povprečju osnovne plače po kolektivnih pogodbah dosežejo višino minimalne plače šele v V. tarifnem razredu. V takih primerih mora delodajalec delavcu dodati razliko do minimalne plače.
V zvezi z višino minimalne plače naj pojasnimo, da se je skladu z ZMinP z letom 2021 uveljavila nova formula za določitev zneska minimalne plače z navezavo na minimalne življenjske stroške, s čimer se je vzpostavilo smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb ter enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih, predvsem tistih z najnižjimi dohodki. Znesek minimalne plače ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, gibanja plač, gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo, in sicer v razponu med 120 % in 140 % minimalnih življenjskih stroškov z navezavo na davčne predpise, ki omogočajo določitev bruto zneska minimalne plače.
Glede predloga za zvišanje povračila stroškov za prevoz na delo in z dela pojasnjujemo, da ZDR-1 v 130. členu določa le splošno upravičenost delavcev do povračila stroškov v zvezi z delom, med katere spada tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, medtem ko določitev višine povračila le-teh in samih pogojev za izplačilo prepušča ureditvi v kolektivnih pogodbah. ZDR-1 torej določa temelj oziroma samo pravico do povračila navedenih stroškov, ki je na drugi strani tudi temeljna obveznost delodajalca, v kolektivnih pogodbah pa se opredelijo način izpolnitve in podrobnejši pogoji za uveljavitev te pravice. Upoštevaje navedeno morajo vprašanje zvišanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela nasloviti socialni partnerji v postopku kolektivnega dogovarjanja. Ob tem še dodajmo, da je Vlada Republike Slovenije, kot enega od ukrepov za blažitev energetske draginje sprejela spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list, RS, št. 87/22) in s tem prilagodila davčno obravnavo povračila stroškov prevoza na delo.