Odprava omejitve gotovinskega poslovanja in pravno varstvo pravice do plačevanja z gotovino

Odziv Ministrstva za finance

Sprva bi želeli pojasniti, da Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22, v nadaljevanju ZPPDFT-2) določa zgolj omejitve za osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, in sicer določa, da od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000 eurov. Prav tako ne smejo v okviru svoje dejavnosti stranki ali nekomu tretjemu izplačati gotovine, če to plačilo presega vrednost 5.000 eurov. Omejitev gotovinskega poslovanja je torej določena le za prodajo blaga oziroma storitev, ZPPDFT-2 ne določa drugih omejitev gotovinskega poslovanja. V skladu s 75. členom ZPPDFT-2 pa morajo zavezanci (banke, hranilnice, pošte, ipd) sporočiti Uradu RS za preprečevanje pranja denarja podatke o vsaki gotovinski transakciji, ki presega 15.000 eurov.

Navedeno izhaja iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015  o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (v nadaljevanju Direktiva (EU) 2015/849), kjer je navedeno,  da višji zneski pri plačilih v gotovini predstavljajo visoko tveganje pranja denarja in financiranja terorizma. Za boljši nadzor in manjša tveganja, ki jih prinašajo takšna plačila v gotovini, bi morale biti osebe, ki trgujejo z blagom, zajete s to direktivo, kolikor opravljajo ali prejemajo plačila v gotovini v višini 10 000 EUR ali več. Države članice pa bi morale imeti možnost sprejeti nižje mejne vrednosti, dodatne splošne omejitve uporabe gotovine in druge strožje določbe.

Večina držav članic Evropske unije (19) ima tako kot Slovenija uveljavljeno omejitev gotovinskega poslovanja, pri čemer so zneski zelo različni, nekatere države članice pa so osebe, ki trgujejo z blagom v vrednosti več kot 10 000 EUR uvrstile med zavezance za izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Različne ureditve so v praksi povzročale precej težav, zato je bila na ravni EU sprejeta odločitev, da se področje harmonizira.

Trenutno je na ravni EU v zakonodajnem postopku  nov predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, ki bo določil enotno omejitev gotovinskega poslovanja na 10.000 EUR na ravni EU, pri čemer bodo države članice lahko ohranile nižjo omejitev gotovinskega poslovanja. Pri obravnavi zakonodajnega predloga so nekatere države izpostavile tudi vprašanje vpliva omejitve gotovinskega plačevanja na status evra kot zakonitega plačilnega sredstva.

Sodišče Evropske unije je o tem presojalo v zadevi C 422/19 (Hessischer Rundfunk), kjer je odločilo, da  lahko država članica euroobmočja svojo upravo zaveže k sprejemanju gotovinskih plačil, vendar pa lahko to možnost plačila tudi omeji iz razloga v javnem interesu.

Navedeno pomeni, da so take omejitve v javnem interesu dopustne, sodišče pa je zavzelo tudi stališče, da morajo biti sorazmerne.

Glede na zgoraj navedeno menimo, da so omejitve gotovinskega poslovanja v Sloveniji skladne z EU zakonodajo ter v javnem interesu preprečevanja pranja denarja, ki ima izjemno škodljive posledice za finančni sistem. Na koncu naj še dodamo, da izkušnje Urada RS za preprečevanje pranja denarja pri obravnavanju konkretnih zadev s področja sumljivih transakcij kažejo, da poslovanje z gotovino v večjih zneskih še vedno predstavlja povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma. Prav tako analize sumljivih transakcij kažejo, da se gotovina, ki omogoča anonimne prenose denarja med udeleženci, vse pogosteje uporablja tudi za prikrivanje izvora denarja, ki izvira iz kaznivih dejanj davčnih zatajitev.