Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

določitev velikosti razredov v šoli

6319 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Spoštovani, Vladi Republike Slovenije predlagam, da določi velikosti prostorov, ki so potrebni za izobraževanje v osnovni šoli. Trenutno v zakonodaji na področju šolstva nikjer ni opredeljeno koliko prostora naj bi imel posamezen učenec v razredu. Obstajajo le Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji, ki pa so nezavezujoča, ustanovitelj osnovne šole (lokalna skupnost) pri premajhnih razredih (manj kot 2 kvadratna metra na učenca) ne more dobiti sankcij. Ministrstvu za šolstvo in šport pa je pomembno le, da so izpolnjeni normativi o številu učencev v oddelku, prostorske kapacitete pa jih ne zanimajo. Tako so otroci lahko stlačeni v razrede, kjer imajo dober kvadratni meter na učenca, pa se še vedno smatra, da so zagotovljeni ustrezni pogoji za izobraževanje. Ustrezne prostorske prostore je treba čim prej zakonsko določiti, oziroma je v primeru prostorsko premajhnih razredov treba zmanjšati normative o številu učencev v oddelku, dokler se ne zagotovi ustreznih prostorov. Katarina Mustafić

9 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K katarina mustafić 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 7. 2011

Odziv Ministrstva za šolstvo in šport

Velikost prostorov v osnovni šoli je v zakonodaji določena v Normativih za graditev in opremo osnovnih šol v SR Sloveniji (dodatek Uradnemu listu SRS, št. 21, Ljubljana 1968, v nadaljevanju Normativi 1968), v poglavju C. Šolska stavba, točka 2. Šolski prostori, kjer je npr. od strani 11 do 14 določeno, da v matičnih in specialnih učilnicah pripada vsakemu učencu najmanj 1,7 m2 površine učilnice, oziroma najmanj 5 m3 prostornine. Podobno so definirane velikosti in volumni tudi drugih šolskih prostorov, v izhodišču pa so vsi podatki vezani na normativ o številu učencev na oddelek, ki ga določa šolsko ministrstvo in je bil v času nastanka navedenega normativa višji kot danes, to je 36 učencev na oddelek.

Iz navedenih Normativov 1968 sledi, da znaša minimalna površina matične oz. specialne učilnice za poln oddelek (1,7 m2 x 36 učencev) = 61,20 m2, oziroma minimalna prostornina (5 m3 x 36 učencev) = 180 m3, kar obenem pomeni minimalno svetlo višino učilnic (180 m3 / 36 učencev) = 3,00 m.

Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji so interno delovno gradivo Ministrstva za šolstvo in šport, nastalo ob razpisu leta 1999 (v nadaljevanju Navodila 1999), ki je vključeno v razpisna gradiva, na podlagi katerih se preverja projekte, ki so izbrani na razpisih za sofinanciranje investicij v osnovno šolstvo. Osnovne dimenzije učilnice se v Navodilih 1999 glede na Normative 1968 niso bistveno spreminjale za razliko od normativa o številu učencev na oddelek, ki je danes 28 učencev na oddelek.

Posledično so se pri istih dimenzijah učilnice prostorski pogoji bistveno spremenili in sicer pripada po Navodilih 1999 na učenca (60 m2 : 28 učencev) = 2,14 m2/učenca površine v matični učilnici, ter ob isti prostornini učilnice (180 m3 / 28 učencev) = 6,43 m3 prostornine učilnice na učenca, kar pomeni, da sta se tako površina kot prostornina na učenca povečala za več kot 25% glede na Normative 1968.

V primerih, ko lokalna skupnost kot ustanovitelj osnovne šole ne zagotovi ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti osnovnega šolstva, je potemtakem mogoče kot pravno podlago za morebitne sankcije uporabiti minimum, ki je določen v Normativih za graditev in opremo osnovnih šol v SR Sloveniji (dodatek Uradnemu listu SRS, št. 21, Ljubljana 1968), medtem ko so podatki o prostorskih pogojih, navedeni v Navodilih za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji, zaenkrat še smernice, ki se jim velja približati na sistemskem nivoju.

Področje graditve osnovnih šol sodi sicer krovno pod zakonodajo o graditvi objektov, o urejanju prostora in o prostorskem načrtovanju, v okviru katerih bi bilo potrebno v bodoče na sistemski ravni gotovo posvetiti večjo pozornost kot doslej.

Priloge:

Komentarji