Predlagam vladi, da sprejme zakon, da se v nobeno kolektivno pogodbo ne sme vpisati, da se izplačuje dodatek na delovno dobo, le na tisto, ki je pridobljena v trenutnem podjetju, ki si zaposlen. Že pri tako nizkem minimalnem dohodku, izgubiš ta dodatek, pa lahko imaš iz prejšnjih zaposlitev 20,30...let delovne dobe, kar je absurd.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), kot splošen predpis na področju delovnih razmerij, v 129. členu določa pravico do dodatka za delovno dobo. V zvezi z dodatkom za delovno dobo pojasnjujemo, da gre za dodatek, ki je bil do leta 2003 določen v kolektivnih pogodbah, izhaja pa iz prejšnje družbene ureditve in se je v času asociativnih delovnih razmerij imenoval dodatek za minulo delo.
ZDR-1 določa pravico do dodatka za delovno dobo, pogoji za pridobitev pravice in višina tega dodatka pa so prepuščeni ureditvi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Pri tem velja poudariti, da načeloma kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavca ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, kar pomeni, da ne more izključiti pravice do dodatka za delovno dobo. Dodatek za delovno dobo je torej obvezna sestavina plače. Zakon določa pravico, pogoji za pridobitev te pravice in sama višina pa so prepuščeni ureditvi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.
Na ta način je ZDR-1 ohranil dodatek za delovno dobo kot pravico delavca in obvezno sestavino plače, določitev višine tega dodatka pa je prepuščena ureditvi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. S prehodno določbo (222. člen ZDR-1) se je delavcem, ki so imeli ob uveljavitvi ZDR-1 (na dan 12. 4. 2013) dodatek za delovno dobo za vsako izpolnjeno leto delovne dobe najmanj v višini 0,5 odstotka od osnovne plače, ta pravica ohranila, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. Takšna ureditev torej dopušča možnost drugačne ureditve v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Socialni partnerji na ravni dejavnosti se lahko dogovorijo za drugačno ureditev, ki je za delavca lahko tudi manj ugodna. Določba 222. člena je namreč tudi vključena med izjeme, izrecno navedene v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, ki dopušča odstop od temeljnega pravila, da lahko kolektivna pogodba določa le več oziroma ugodnejše pravice za delavca kot zakon.
ZDR-1 tudi ne določa, kaj se všteva v delovno dobo na podlagi katere ima delavec pravico do plačila dodatka za delovno dobo, zato kolektivne pogodbe poleg višine dodatka določajo tudi katera delovna doba se šteje v delovno dobo na podlagi katere ima delavec pravico do izplačila dodatka.
Kolektivna pogodba dejavnosti tako lahko določi nižjo višino dodatka za delovno dobo, ali pa dodatek za skupno delovno dobo nadomesti npr. z dodatkom za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Lahko pa se s kolektivno pogodbo dejavnosti uveljavi tudi kombinacija obojega (nižji dodatek na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu). Ugotavljamo, da so številne kolektivne pogodbe dejavnosti, ki so bile sprejete ali spremenjene po uveljavitvi ZDR-1 izrabile možnost prenove tega dodatka. V kolikor pa kolektivne pogodbe dejavnosti ne določajo drugače, delavci ohranijo dodatek za delovno dobo, kot so ga imeli pred uveljavitvijo ZDR-1 v višini najmanj 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Dodatno pojasnjujemo, da so za uradno razlago sklenjenih kolektivnih pogodb izključno pristojni prav v ta namen ustanovljeni organi za razlago posameznih kolektivih pogodb, v katere podpisniki kolektivne pogodbe na strani delodajalcev in na strani delavcev imenujejo svoje člane.
Glede na to, da sta bili določbi 129. in 222. člena ZDR-1 v okviru priprave predloga zakonskih rešitev predmet poglobljene razprave med socialnimi partnerji in predstavljata kompromis, ki je bil glede instituta dodatka za delovno dobo na koncu dosežen, ocenjujemo, da je veljavna zakonska ureditev ustrezna, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakonske ureditve v smislu izpostavljenega predloga.
[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US in 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1