Predlagam vladi, da sprejme zakon, da se v nobeno kolektivno pogodbo ne sme vpisati, da se izplačuje dodatek na delovno dobo, le na tisto, ki je pridobljena v trenutnem podjetju, ki si zaposlen. Že pri tako nizkem minimalnem dohodku, izgubiš ta dodatek, pa lahko imaš iz prejšnjih zaposlitev 20,30...let delovne dobe, kar je absurd.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), kot splošen predpis na področju delovnih razmerij, v 129. členu določa pravico do dodatka za delovno dobo. V zvezi z dodatkom za delovno dobo pojasnjujemo, da gre za dodatek, ki je bil do leta 2003 določen v kolektivnih pogodbah, izhaja pa iz prejšnje družbene ureditve in se je v času asociativnih delovnih razmerij imenoval dodatek za minulo delo.
ZDR-1 določa pravico do dodatka za delovno dobo, pogoji za pridobitev pravice in višina tega dodatka pa so prepuščeni ureditvi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Pri tem velja poudariti, da načeloma kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavca ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, kar pomeni, da ne more izključiti pravice do dodatka za delovno dobo. Dodatek za delovno dobo je torej obvezna sestavina plače. Zakon določa pravico, pogoji za pridobitev te pravice in sama višina pa so prepuščeni ureditvi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.
Na ta način je ZDR-1 ohranil dodatek za delovno dobo kot pravico delavca in obvezno sestavino plače, določitev višine tega dodatka pa je prepuščena ureditvi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. S prehodno določbo (222. člen ZDR-1) se je delavcem, ki so imeli ob uveljavitvi ZDR-1 (na dan 12. 4. 2013) dodatek za delovno dobo za vsako izpolnjeno leto delovne dobe najmanj v višini 0,5 odstotka od osnovne plače, ta pravica ohranila, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. Takšna ureditev torej dopušča možnost drugačne ureditve v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Socialni partnerji na ravni dejavnosti se lahko dogovorijo za drugačno ureditev, ki je za delavca lahko tudi manj ugodna. Določba 222. člena je namreč tudi vključena med izjeme, izrecno navedene v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, ki dopušča odstop od temeljnega pravila, da lahko kolektivna pogodba določa le več oziroma ugodnejše pravice za delavca kot zakon.
ZDR-1 tudi ne določa, kaj se všteva v delovno dobo na podlagi katere ima delavec pravico do plačila dodatka za delovno dobo, zato kolektivne pogodbe poleg višine dodatka določajo tudi katera delovna doba se šteje v delovno dobo na podlagi katere ima delavec pravico do izplačila dodatka.
Kolektivna pogodba dejavnosti tako lahko določi nižjo višino dodatka za delovno dobo, ali pa dodatek za skupno delovno dobo nadomesti npr. z dodatkom za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Lahko pa se s kolektivno pogodbo dejavnosti uveljavi tudi kombinacija obojega (nižji dodatek na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu). Ugotavljamo, da so številne kolektivne pogodbe dejavnosti, ki so bile sprejete ali spremenjene po uveljavitvi ZDR-1 izrabile možnost prenove tega dodatka. V kolikor pa kolektivne pogodbe dejavnosti ne določajo drugače, delavci ohranijo dodatek za delovno dobo, kot so ga imeli pred uveljavitvijo ZDR-1 v višini najmanj 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Dodatno pojasnjujemo, da so za uradno razlago sklenjenih kolektivnih pogodb izključno pristojni prav v ta namen ustanovljeni organi za razlago posameznih kolektivih pogodb, v katere podpisniki kolektivne pogodbe na strani delodajalcev in na strani delavcev imenujejo svoje člane.
Glede na to, da sta bili določbi 129. in 222. člena ZDR-1 v okviru priprave predloga zakonskih rešitev predmet poglobljene razprave med socialnimi partnerji in predstavljata kompromis, ki je bil glede instituta dodatka za delovno dobo na koncu dosežen, ocenjujemo, da je veljavna zakonska ureditev ustrezna, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakonske ureditve v smislu izpostavljenega predloga.
[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US in 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1
Odgovor na odgovor vlade:
Izgovarjanje in sprenevedanje, spet. Na tak način peljete državljane "žejne čez vodo".
Izgovori na kolektivne pogodbe, ki ste jih napisali sami in jih državljani nismo odobrili.
Nimamo demokracije, temveč strankokracijo.
Očitno ne razumete ali pa ne poznate Zakona o delovnih razmerjih, ki je dokaj podoben podobnim zakonom po celi Evropi. Ne ločujete dodatka na delovno dobo in dodatka na stalnost (To sta dva različna dodatka , s tem da jih veliko delodajalcev tega dodatka ne obračunava , če ni v njihovi panožni kolektivni pogodbi določeno da morajo) Predlagam, da s epoučite o tem in nato dajete b.... predloge...
Morda res. Pa dajmo primer iz prve roke, da bo bolj razumljivo. Po spletu okoliščin(propade določeno podjetje, oz. vemo kaj se je dogajalo vse zaradi covida) izgubiš službo, za sabo pa imaš skoraj 30 let minulega dela.Uspeh,dobiš novo zaposlitev, ampak, ker je v novem podjetju zapisano v kolektivni pogodbi, da se ta dodatek izplačuje le za delo pridobljeno v tem podjetju, si kot novinec po vseh teh letih dela brez dodatka na minulo delo. Oz. ga dobiš le toliko, ko še to ni bilo zajeto v kolektivno pogodbo. In tako iz cc. 13% padeš na polovico, ker je od vpisa preteklo toliko let.
Se strinjam, sploh zato, ker je zakon jasno napisan. Sicer pa, če lahko vsako podjetje "povozi" zakon s kolektivno pogodbo (dodatek na delovno dobo ni edina stvar), zakaj sploh rabimo parlament in vlado. Naj delodajalci pišejo zakone. Zanimivo bi bilo videti, če so kdaj s kolektivno pogodbo delavcu dali več od tega, kar zakon predpisuje.
ja nikamor ga nebi smeli vpisati niti ga sploh ne izplačevati.
minulo delo je opravljeno delo in zanj ste prejeli plačilo, kar se tiče pa nagrada za stalnost je druga pesem. to je nagrada za zvestobo in zadovoljstvo.
seveda se oboje da izkoristiti. to bi jaz izenačil z odpravninami. zakaj odpravnina? (ne govorim o odpravnini ob upokojitvi-to je zahvala za dolgoletni trud in zvestobo in naj bo vrednostno izražena z dobo pri zadnjem delodajalcu) Tudi tako bi motovirali strokoven kader da ostane do konca zaposlen, ne pa zadnji dve leti na 'čakanje'-To je zakonska zloraba.
Bolj pa zagovarjam prvo trditev, ker mora delodajalec nekomu ki ima 20 let delovne dobe in je prišel k njemu na novo priznavati minulo delo, ki je mimogrede obdavčeno z vsemi točkami %, pa če je prav koristil čakanje na zavodu po 2 meseca letno vmes pa vsako leto menja delodajalca.
Kolikor vem se čakanje na zavodu ne šteje v delovno dobo, temveč le v pokojninsko dobo. Popravite me, če se motim.