Plačilni roki
1960 OGLEDOV
12 KOMENTARJEV
Predlagam da se ukine 30 in več dnevni rok za plačila uslug ali dobrin.
Menim da je 30 dni dovolj dolgi rok za plačilo računa. Lahko bi bil še krajši.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
STATUS PREDLOGA
- PREDLOG POSLAN
- KONEC OBRAVNAVE
- ODGOVOR
Odgovor
27. 5. 2022
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s prejeto pobudo pojasnjujemo, da Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21 in 206/21 – ZDUPŠOP), v prvem odstavku 32. člena določa, da so, ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike proračuna 30. dan, za posredne uporabnike proračuna pa največ 30 dni. Plačilni rok na 30. dan je določen za plačevanje obveznosti iz državnega in občinskih proračunov, ne pa tudi za primere, ko obveznost plačuje javni zavod, javna agencija ali javni sklad (v teh primerih je plačilni rok do 30 dni).
Razlog za določitev plačilnega roka 30. dan, za obveznosti v breme državnega in občinskih proračunov je predvsem v dejstvu, da so postopki izplačil predvsem iz državnega proračuna dolgotrajni, sestavljeni iz številnih faz notranjih finančnih kontrol, v katerih so udeležene različne osebe in državni organi (pretežni del računovodstva za vladne uporabnike vodi Ministrstvo za finance). Hkrati morajo plačilni roki omogočati načrtovanje likvidnosti proračuna, katerega cilj je gospodarno in učinkovito zagotavljanje prostih denarnih sredstev, potrebnih za dnevna izplačila iz proračuna. Proračunski uporabniki morajo za namen tekočega zagotavljanja likvidnosti, v mesečnem likvidnostnem načrtu po delovnih dnevih določati obseg sredstev za obdobje enega meseca v okviru katerega smejo plačevati obveznosti (to pa je mogoče samo, če je obseg obveznosti vnaprej znan). Vse navedeno pa ne pomeni, da sprememba zakonskih podlag, v delu, ki ureja plačilne roke, ni mogoča.
Ob upoštevanju 115. člena Ustave Republike Slovenije, na podlagi katerega je funkcija predsednika vlade in ministrov prenehala 13. maja 2022 in ob upoštevanju, da realizacija predlagane vsebine ne sodi med izvrševanje tekočih poslov, vlada ne more zavzeti stališča, s katerim bi lahko predlog za skrajšanje plačilnega roka podprla ali zavrnila.